Evropska komisija je v začetku meseca v odziv na vojno v Ukrajini predstavila načrt za odpravo odvisnosti Evrope od ruske energije, ki predvideva zmanjšanje uvoza ruskega plina za dve tretjini do konca tega leta. Načrt predvideva diverzifikacijo dobave plina s krepitvijo uvoza utekočinjenega zemeljskega plina od neruskih dobaviteljev, krepitev količin biometana in obnovljivih virov energije ter hitrejše zmanjševanje uporabe fosilnih goriv v domovih, zgradbah, industriji. Z ukrepi, ki jih predvideva novi načrt, pa bi lahko po navedbah komisije porabo postopno zmanjšali za najmanj 155 milijard kubičnih metrov, kar je enako količini, ki jo je Unija lani uvozila iz Rusije.
Odvisni od Rusije
Slovenija se uvršča med članice Unije, ki dobivajo večino svojega plina ravno iz Ruske federacije. Natančneje, kar 77 odstotkov potreb po plinu Slovenija zadovoljuje z dobavo ruskega plina, a bi to težko sklepali po izjavah iz vrst vladajočih. Tako premier Janez Janša kot ministra za obrambo in infrastrukturo, Matej Tonin in Jernej Vrtovec, glasno zagovarjajo držo, da bi se Evropska unija morala odreči ruskim energentom v celoti, češ da bi le tako lahko prisilili predsednika Vladimirja Putina k prekinitvi vojne v Ukrajini.
Kako bi pokrili izpad dobav in se soočili s skokom cen, še ni jasno, a so se predstavniki vlade zato aktivno podali v iskanje alternativnih virov plina. Vrtovec in katarski minister za energetiko Saad Šerida Al Kabi sta minuli teden v Dohi govorila o tem, kako bi lahko do slovenskih odjemalcev pripeljali do dve ladji katarskega plina na leto, in sicer prek terminalov za utekočinjeni naftni plin (LNG) v severnem Jadranu, kolega z zunanjega ministrstva Anže Logar pa se je srečal z alžirskim ministrom za energijo in rudnike Mohamedom Arkabom, osrednja tema pogovorov je bila krepitev dvostranskih odnosov na gospodarskem področju, predvsem na področju zagotavljanja energentov, je poročala STA.
Minister za zunanje zadeve Anže Logar mora že ves mandat pometati za svojim šefom na čelu vlade.
Vrtovec je javno izrazil podporo oživitvi ideje o LNG-terminalu pri slovenski obali, četudi so vsi podobni tovrstni načrti v preteklosti neslavno propadli. Do tedaj bi lahko, če je verjeti Vrtovcu, Slovenija preživela uvodni šok z rabo trimesečnih zalog energentov, prav tako naj bi že potekali pogovori z Italijo in Hrvaško o rabi tamkajšnjih kapacitet.
Sosedske vezi
Vrtovec je napovedal, da je ministrstvo že v stiku z italijanskim ministrstvom za energetiko, in za naslednje tedne se dogovarjajo o obisku gospodarske delegacije. Prav tako bi bilo možno povečanje dobave iz Hrvaške prek terminala na Krku. Slovenija ima poleg omenjenih povezav vzpostavljeno tudi plinsko povezavo z Avstrijo, ne pa tudi z Madžarsko. Procesi za izgradnjo te že potekajo. Plinovod, ki bo povezal Kidričevo, Lendavo in obmejne Pince, naj bi predvidoma začel delovati naslednje leto.
Ta projekt je sicer od samega začetka pod drobnogledom kritikov, ki v njem vidijo le malo interesa za Slovenijo, ki bo gradila plinovod, in veliko interesa za Madžarsko, ki bi s tem dobila posredno povezavo do Italije. Dejstvo, da so Madžari zakupili plin iz LNG-terminala na Krku, prav tako ne gre v prid slovenski vladi, ki še vedno, z zvezanimi rokami, žuga Rusiji.
"Slovenija lahko prek Krka in Italije uvozi dovolj plina, da je neodvisna od uvoza ruskega plina." - Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec
A prav aktualni predsednik vlade Janez Janša je kriv, da je Slovenija tako odvisna od ruskega izvoza. Kot so poročali na portalu Necenzurirano.si, Slovenija namreč od leta 2012, torej od časa druge Janševe vlade, ne kupuje več alžirskega plina. Razlog, ki so ga navedli takratni kadri SDS iz vodstva Geoplina, je bila previsoka cena, s čimer smo se na lastno pest odpovedali tretjini vsega uvoza. Desetletje pozneje je jasno, za kako hudo napako je šlo.
Slovenski plin na Hrvaško
V času, ko se zaradi globalnih pretresov vse več pozornosti namenja samooskrbi, velja poudariti, da Slovenija na skrajnem vzhodu premore tudi nekaj lastnih plinskih zalog. Te so pri Petišovcih, nedaleč od Lendave, a plin iz Murske depresije ne teče proti Sloveniji, temveč na Hrvaško. Geoenergo in investitor projekta razvoja naftno-plinskega polja Petišovci Ascent Resources namreč nista nikoli postavila nove naprave za čiščenje plina, na slovensko plinsko omrežje pa bi se povezal šele ob vzpostavitvi plinovoda do Pinc. Trenutno se kot bolj realen scenarij sicer kaže tisti, kjer bo investitor začel s postopnim umikom.
Kaj je fracking? Plin iz skrilavca je ujet v skalah, in te je treba razbiti, da bi plin pridobili. Pri tem se s frackingom skala razbije tako, da se v vrtino vbrizga velika količina vode, peska ali kemikalij. Glede tega še vedno obstajajo mnoga varnostna in okoljska vprašanja.
Cena varovanja okolja
Na prihajajoči izredni seji državnega zbora, ki se ima zgoditi že ta četrtek, se namreč noveli zakona o rudarjenju obeta enotna podpora, tako da bo opozicija končno uspešna pri prepovedi hidravličnega lomljenja oziroma frackinga na območju Slovenije. Luka Omladič, koordinator okoljske skupine Levice, ki se je najintenzivneje borila za to prepoved, je v telefonskem pogovoru za Svet24 pozdravil nov razvoj dogodkov. Sam meni, da je bistveno za zaščito okolja, da se tovrstne sporne prakse črpanja plina prepovedo, saj je to zelo pomembno za ohranjanje okolja in varovanje podtalnice. Omladič kot rezultat te zmage vidi tudi opuščanje črpanja fosilnih goriv v Prekmurju, pri čemer pa vztraja, da mora vsak tak prehod potekati na družbeno pravičen način in brez posledic za lokalno gospodarstvo in ljudi. Ali Slovenija z varovanjem okolja krši pogodbo z investitorji, bo bržkone moralo presoditi sodišče, Omladič pa meni, da bo prevladal splošni interes države za varovanje njenega prebivalstva.
Britanska družba Ascent Resources je že lani napovedala, da bo pravico iskala na arbitražnem tribunalu, kjer bodo od države zahtevali povrnitev sto milijonov evrov škode. Prav zaradi tega je vlada poskušala iskati določen kompromis, a je na koncu privolila, da je celovita prepoved frackinga edina prava pot, plinske vire bo tako morala poiskati drugod.
