Iz prtljažnika opazil nenavadne podrobnosti

82-letni ugrabljeni Belokranjec od države zahteva 45.500 evrov

M.R.
29. 3. 2022, 17.55
Deli članek:

Belokranjec, ki so ga maja 2019 ugrabili trije migranti, strpali v prtljažnik lastnega avta in ga po šestih urah vožnje izpustili v bližini italijanske meje, toži državo za 45.500 evrov. Postopek se je včeraj začel pred ljubljanskim okrožnim sodiščem.

Primož Lavre
Moravec bo prihodnjič na dvorišču sodne palače pokazal, kako so ga vozili v prtljažniku in kakšen zorni kot je imel.

Dvainosemdesetletni Mirko Moravec je prepričan, da je država odgovorna za gorje, ki se mu je zgodilo, ker pri varovanju meje ni zagotovila dovolj policistov.

Moravca so 8. maja 2019, ko se je pripravljal na škropljenje v vinogradu, ugrabili 18-letni Alžirec, 25-letni Alžirec in enako star Maročan. Eden mu je zagrozil z nožem, drugi je ob tem ponavljal »money« (denar, op. p.); iz žepov so mu vzeli ključe avtomobila, iz garaže vrv, ga zvezali, tudi z lepilnim trakom, in ga naložili v prtljažnik. Šest ur so ga zvezanega vozili naokrog, šest ur je glavo naslanjal ob blatnik. Posledice čuti še danes: »Ko obračam glavo, poka na vse strani. Doktorji mi pravijo, da tu ni več pomoči.« Tudi polovice noge »od prstov nazaj« ne čuti več, zaradi strdkov je prejel že 45 injekcij. Obiskuje psihoterapevta, ki mu je dejal: »Mirko, veš, kam bo šel ta dogodek s tabo ...« »Tako sem nastradal, da je moje življenje adijo,« je med drugim poudaril tožnik. In čeprav mu je eden od ugrabiteljev med vožnjo žugal z opozorilnim trikotnikom in ga pokrival z odejo, mu je z enim očesom vseeno uspelo opazovati pot.

Država krivdo zavrača

Predstavnica državnega odvetništva Živa Popovič je včeraj poudarila, da ni vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in škodno posledico, saj da je policija ukrepala takoj, ko je lahko, in po črki zakona. Država po njenih navedbah tudi ne more biti odgovorna za kazniva dejanja tretjih oseb. Prav tako ni mogoče od države pričakovati, da bo vršila totalen nadzor meje in v celoti preprečila nedovoljene migracije.

Trdi, da so dvakrat prevozili državno mejo

Trdi, da so kar dvakrat prevozili slovensko-hrvaško mejo. Na prehodu Sodevci je bil pripravljen zavpiti na pomoč, vendar je razočarano ugotovil, da je zapornica dvignjena in ni »nikjer žive duše«. Drugič je hotel poskusiti nekje pri Ilirski Bistrici, a jih prav tako nihče ni ustavil. Trdi tudi, da so se ga ugrabitelji nameravali znebiti in ga vreči v Kolpo, a so si premislili, ko so z avtom nasedli na gabrov štor, in potem v paniki odpeljali naprej. Ko so ga končno pustili v bližini italijanske meje, se je komaj rešil, saj udov zaradi zategnjenih vrvi ni čutil. Sodnico Boženo Novak je zanimalo, kako je lahko zvezan iz prtljažnika tako natančno opazoval pot, kako je lahko na primer opazil, da so nasedli na gabrov štor. Moravec ji je zatrdil, da je tako bilo in da govori resnico. V nadaljevanju bo sodišče 19. aprila na dvorišču sodne palače na Tavčarjevi izvedlo rekonstrukcijo njegovega položaja v prtljažniku; kakšen zorni kot je od tam imel. O posledicah ugrabitve bo v nadaljevanju postopka zaslišana tudi njegova hči, vabljeni bodo tudi vsi policisti, vpleteni v primer.

Namesto v zapor bi jih poslal na letalo

bb
Ugrabitelji so bili na novomeškem sodišču obsojeni na leto in devet mesecev zapora, svobodni so od septembra 2020.

Starejša prebežnika sta avgusta predlani na novomeškem okrožnem sodišču priznala krivdo za ugrabitev, rop in odvzem motornega vozila ter bila na podlagi dogovora s tožilstvom obsojena na leto in devet mesecev zapora. Mlajši Alžirec pa se je sprva izdajal za mladoletnega, a je bil naposled obsojen na enako zaporno kazen, vsem so tudi izrekli petletni izgon iz države. Trojica je bila predčasno izpuščena iz zapora konec septembra predlani, še preden so jih izgnali iz Slovenije, pa je vsem trem uspelo zaprositi za azil. Tako so jih namestili v center za tujce v Postojni, kjer je eden od njih zaradi nemogočih razmer podtaknil požar. Moravec nad izrečeno kaznijo in razpletom ni bil navdušen in je povedal, da je davkoplačevalce namestitev v zaporih stala več tisoč erov. Bolje bi bilo, če bi ta denar šel k njemu kot oškodovancu, in bi migrantom sam plačal letalsko vozovnico za pot nazaj, od koder so prišli.