Pomlad je dodobra zakorakala v našo deželo, narava se prebuja in čas je za kmečka opravila. V luči vojne v Ukrajini so slovenski kmetje pod drobnogledom. Jim bo uspelo zagotoviti dovolj poljščin, da naslednje leto ne bomo trpeli pomanjkanja in se izogibali nakupom zaradi previsokih cen živil? Medtem ko nas z ministrstva za kmetijstvo mirijo, so kmetje zaskrbljeni. Spoprijemajo se namreč s sušo, ki je popolnoma izsušila rodovitna polja. Kako resno je, priča tudi merjenje nivoja podzemne kraške vode, ki so ga v eni izmed starejših poskusnih vodnih vrtin izvedli prebivalci Spodnje Zaplane. Vodo so našli šele na 22 metrih globine, kar je kar tri metre nižje kot ob običajnih hidroloških razmerah.
V EU je količina zavržene pšenice skoraj enaka polovici količine ukrajinskega izvoza pšenice. Poudarek: Sušo je opaziti tudi v gozdovih, kjer že nekaj časa velja opozorilo o veliki požarni ogroženosti naravnega okolja.
Suha zima
Na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso) so nam povedali, da je bila letošnja zima izredno skromna s padavinami. Padavin je bilo podpovprečno malo, razen na severu Prekmurja. Kazalnik količine padavin na ravni države, glede na referenčno obdobje med zimami v letih 1981/82 ter 2010/11, je znašal 73 %, kar uvršča letošnjo zimo med 13 najmanj namočenih od leta 1961. Najmanj sta bili v tem obdobju namočeni zimi 1974/75 in 1991/92, s kazalnikoma 30 oziroma 33 %, najbolj pa zima 1976/77, s kazalnikom 209 %.
Le tu in tam kakšna kaplja dežja
V letošnji zimi sta s skromnimi padavinami izstopala predvsem januar (54 % povprečja padavin) in februar (64 % povprečja padavin). Če analiziramo samo letošnje leto, pa ugotavljamo, da je od začetka leta padlo le od 30 do največ 50 % običajnih padavin. V Ljubljani in Mariboru smo od začetka leta beležili le devet deževnih dni, tudi drugod so bili deževni dogodki veliko redkejši kot sicer. Zimsko zalogo padavin namreč poslabšuje še suh marec, ki ostaja brez obilnejših padavin že tri zaporedne dekade. Le tu in tam je padla kakšna kaplja dežja, vendar manj kot 5 mm.
Ozimna žita v slabem stanju
Presušenost tal je zelo velika, a k sreči so bile temperature v preteklih tednih dovolj nizke, da fenološki razvoj rastlin ni prehiter. Tako večjega fenološkega razvoja trenutno v Sloveniji ni bilo, razen na Primorskem. Dvig temperatur te dni in pomanjkanje dežja lahko vplivata predvsem na travinje, ki je zelo občutljivo na pomanjkanje padavin, ker ima zelo plitev koreninski sistem, opozarjajo na Arsu. Tudi ozimna žita so že v precej slabem stanju, nanje so poleg nizkih temperatur brez snežne odeje vplivali tudi pogost veter, močno sončno obsevanje in visoko izhlapevanje. Za prve rastne premike bi tudi trajne rastline potrebovale vlago, prav tako druga naravna vegetacija.
Zveza potrošnikov Slovenije ZPS je na vlado naslovila poziv za zaščito potrošnikov pred dvigom cen hrane: »Predlagamo, da vlada prouči možnosti znižanja oziroma ukinitve DDV za nepredelana živila (sadje, zelenjava, stročnice, moka, olje ...) ter uvedbo vavčerjev za hrano za socialno ogrožene. Predlagamo tudi, da se nemudoma loti ukrepov in kampanje za zmanjšanje zavržkov hrane kot trajnostno in socialno naravnanega ukrepa.«
Sušo najbolj občutijo kmetijske kulture s ta čas plitvim korenskim spletom, najbolj so torej na udaru žita, ki so bila posejana jeseni, ter oljna ogrščica. Tudi setev jarih žit najbrž v teh razmerah ne bo uspešna, saj je bilo seme dano v preveč suho zemljo. Seme bo zato vzkalilo kasneje, to pa pomeni, da je v vitalnih razvojnih fazah lahko izpostavljeno poletni suši in vročini, in pridelek utegne biti manjši od pričakovanega. Problem predstavlja tudi otežena priprava tal za setev koruze; nekatere jeseni orane površine so se izsušile do te mere, da optimalna priprava tal ni mogoča. Vse našteto nam ne more vlivati optimizma v času, ko skorajda ni države, ki ne bi omejila izvoza žit.
Delno olajšanje
Po trenutnih napovedih lahko v drugi polovici tega tedna pričakujemo padavine, ki bodo dovolj obilne, da bodo namočile vrhnji sloj tal. Pričakujemo lahko hitro ozelenitev travne ruše, ki je sicer na travnikih rjava in izsušena. Marsikje je zemlja zaradi suše precej razpokana, in tam bodo na udaru izpostavljene korenine rastlin; na teh travnikih je tako mogoč pojav redke oziroma »prestreljene« travne ruše, ki jo bo v tem primeru treba dosejati. Kako bodo rastline – tako travna ruša kot ozimna žita in oljna ogrščica – prizadete zaradi suše, pa je odvisno od njihove prehranjenosti ter lastnosti tal. Pri tistih, ki rastejo na težjih ilovnato-glinastih tleh, bodo negativne posledice suše manjše kot pri rastlinah na lahkih peščenih tleh.
