Vojna v Ukrajini je bistveno spremenila energetsko sedanjost in prihodnost Evrope. Naraščajoče cene nafte in plina, presekane dobavne verige, sankcije ter omejitve trgovanja ... vse to negativno vpliva na gospodarstvo in ljudi v Evropi. A rek, da je vsaka kriza nova priložnost, tokrat v določeni meri celo drži, od vladajočih pa je odvisno, ali bo trenutni pretres dolgotrajno prinesel pozitivne učinke ali ne. Po tržni logiki naraščajoče cene fosilnih goriv silijo države in potrošnike v iskanje alternativnih virov. Kljub razmeroma neambicioznim načrtom ideja o zelenem prehodu v vsakem primeru z obstoječo krizo dobiva nov pospešek.
Prepreke na poti
Boj proti globalnemu segrevanju in prilagoditve na pretrese v energetiki gredo tokrat z roko v roki tudi na mikro ravni. V primeru običajnih ljudi je to denimo menjava avtomobila z motorjem na notranje izgorevanje za hibridni ali električni avto. Prav tako je marsikoga nova realnost spodbudila, da razišče možnosti postavitve solarnih panelov. Zlasti te je pred tremi tedni neprijetno presenetila novica, da je Eko sklad, ki skrbi za subvencije zelenih naložb v Sloveniji, objavil zaključek javnega poziva za nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo. Na poziv je prejel veliko število vlog, zato so vsa letošnja sredstva rezervirana, so pojasnili. Na ministrstvu za infrastrukturo napovedujejo zagotovitev dodatnih sredstev in nov razpis. Tega do danes še ni.
»Slovenija, ki je že danes zadnja v EU po pridobivanju energije iz sonca in vetra, bo zahvaljujoč nespametnim potezam ministra očitno tam tudi ostala.« Andrej Gnezda, Umanotera
Podnebni sklad
Ta teden so nevladniki iz organizacij Focus in Umanotera vlado pozvali, naj nemudoma zagotovi vsaj sto milijonov evrov spodbudam za samooskrbo in nadgradnjo distribucijskih omrežij ter omogoči ljudem pridobivanje lastne energije iz obnovljivih virov. »Nedopustno je, da Eko skladu zmanjka sredstev za podporo, operater omrežja pa zavrača priklope elektrarn na omrežje v času energetske krize in draginje ter ob izjemnem zanimanju gospodinjstev za samooskrbo s sončnimi elektrarnami,« so poudarili in dodali, da od vlade pričakujejo sto milijonov evrov spodbud, za kar lahko potrebna sredstva zagotovi iz podnebnega sklada, kjer je letos na voljo 355 milijonov evrov.
1 javno polnilnico na 100 kilometrov je mogoče povprečno najti v Sloveniji, slabših v teh parametrih je deset držav članic EU.
Subvencije in krediti za električna vozila pri Eko skladu so na voljo, a se tam pojavljajo objektivne omejitve za tovrstno naložbo. Ne glede na državno spodbudo, so električna vozila bistveno dražja, a se s podražitvami fosilnih goriv tudi ta razlika manjša. Tudi če zanemarimo ceno, nakup električnega vozila ob obstoječi infrastrukturi za marsikoga ne pride v poštev.
Zakon določa, da mora investitor namestiti najmanj eno polnilno mesto za električna vozila na deset parkirnih mest.
Kupec z lastno hišo, zlasti z garažo, ima pogoje, da doma polni baterijo vozila, medtem ko stanovalec v bloku nima takšnega privilegija, zato se mora za to storitev zanašati na mrežo polnilnic, in če ima srečo, na polnilnice, vezane na objekt. V primeru samoiniciativne postavitve se bo ta posameznik neredko soočil s težavami s pridobivanjem soglasij stanovalcev.
Iz žepa v žep
Spodbude za samooskrbo v Eko skladu večinoma financirajo iz prispevka, ki ga odjemalci plačujemo za učinkovito rabo energije. Za pridobitev dodatnih sredstev bi bilo treba bistveno povečati prispevek za učinkovito rabo energije, kar bi ustvarilo dodaten pritisk na že tako visoke cene energentov za vse končne uporabnike in nevtraliziralo vladne ukrepe za omilitev posledic drage energije.
Majhen delež
Zakon o učinkoviti rabi energije pri graditvi novih in večjih prenovah nestanovanjskih stavb, ki imajo več kot deset parkirnih mest, mora investitor zagotoviti namestitev najmanj enega polnilnega mesta za električna vozila in namestitev infrastrukture za napeljavo vodov za električne kable za vsaj eno na vsakih pet parkirnih mest tako, da bo omogočeno hkratno polnjenje električnih vozil na vseh parkirnih mestih. Da lastniki električnih vozil, ki predstavljajo komaj 3,1 odstotka tržnega deleža, že zdaj bentijo nad pomanjkanjem infrastrukture, je slab obet za resničen zeleni prehod v Sloveniji.
