Kako vi dojemate ženskost, feminizem?
Živimo v času in v družbi, ko ni težko povedati stvari naglas, ampak je težko v morju misli, konceptov, podob in izjav biti slišan. Veliko bitk za enakopravnost se bije sočasno. Ne samo med spoloma. Precej zapleteno je postalo. Po drugi strani pa je razburljivo, da smo priča spreminjanju sveta na toliko načinov. Dejansko v nobenem obdobju nismo imeli več pravic, kot jih imamo danes. Seveda niso pravilno porazdeljene, a vendarle. Vse to smo že dosegli, pa še nismo niti blizu zares pravičnemu svetu. Smo pa na pravi poti. Večino časa. Žensk ne razumemo več kot homogeno kategorijo. Ni enako, ali si ženska v Sloveniji ali v Somaliji. In povsod je veliko težje, če si invalidka. Mlada ženska ima veliko večjo družbeno vrednost kot stara. Še zmerom je v mnogih krajih sveta več vredno življenje bele kot temnopolte ženske. Izobrazba ni povsod enako dostopna in trg dela je ponekod v najrazvitejšem svetu odkrito diskriminatoren do žensk. Pa tudi v najbolj emancipiranih okoljih še zmerom nismo popolnoma ponotranjili enakosti, nenehno se borimo in se nenehno bojimo, ker pravice lahko tudi izginejo. Krizna obdobja pa nasploh hitro poglabljajo neenakost. Zato se je treba boriti za različne cilje na različnih koncih. Vsako majhno dejanje, ki spreminja svet na bolje, razumem kot feministično. Ne glede na to, ali ga naredi moški ali ženska.
Si ženske znamo vzeti svoj prostor; kaj bi se lahko še spremenilo na bolje? Se to dogaja? Kaj bi bila po vašem najboljša rešitev? Kako priti do nje – z uporom, glasnostjo, po moško?
Res me veseli, da se počasi poslavljamo od ideje o boju za pravice žensk kot boju proti moškim. Zelo blizu mi je misel, da morata spola skupaj napredovati, da se bo svet zares spremenil. Angažirane feministke vse bolj opozarjajo na izobraževanje fantov. Feministični sinovi so ključ za drugačen svet. Opažam, da generacije, ki prihajajo za mano, mnogo bolj sproščeno sprejemajo koncepte kot na primer nebinarno deljenje spolov in fluidna spolna identiteta. Moja generacija je prišla do točke, ko si nihče več ni želel biti moški ali ženska na način, kot so to bili njegovi starši. Nove generacije imajo že mnogo bolj samosvoje ideje, kako bi ta svet moral biti urejen. In veliko bolj razvite radarje za nepravičnost. Občudujem jih. Mislim, da se največje spremembe lahko dosežejo z izobraževanjem in dostopnostjo trga dela. Dekletom in ženskam je samo treba dati priložnost. Napor, ki ga je čutila moja generacija žensk, da pride do priložnosti in se izkaže, je utrujajoč. Da ne govorimo o tistih pred nami. Preveč pameti, talentov in energije je šlo v nič. Pomislite, kaj vse bi svet že znal, če bi že ves ta čas izobraževali še drugo njegovo polovico.
Ne moreva mimo dogajanja v Ukrajini. Kako bi se po vašem ženske lotile tega problema?
Kar se dogaja v Ukrajini, je tragedija za vse spole, vse starosti in vse etnične skupine. Dolgoročno je to velika tragedija tudi za Ruse. In posledično za vse nas. Tudi če se bomo izognili širjenju konflikta in ostali oddaljeni v svojem svetu. Svet je postal tako prepleten in povezan, da dejansko gledamo »učinek metulja«. Težko se je upreti nasilnežem. In najtežje tistim, ki trdijo, da delujejo v tvojem imenu.
Kako vi osebno praznujete oziroma obeležujete 8. marec?
Ponosna sem, da sem feministka. Taka feministka, kot sem jaz.
Zakaj imamo manj kirurginj, menedžerk?
Nimam nobene iluzije, da ženske vse naredijo bolje. Vsi imamo kakšne svoje kvalitete in veščine, ki smo jih razvili. Vprašanje je samo, katere veščine nam trenutno pridejo bolj prav. Ženske imamo krajšo zgodovino ukvarjanja z upravljanjem in smo manj zastopane na vodilnih delovnih mestih. Deklice smo manj spodbujali za nekatere poklice. Zato imamo, na primer, manj sposobnih menedžerk, finančnic ali kirurginj. Pazite, prosim, na razliko med sposobnostjo in izkušnjami. Ženske so absolutno enako sposobne, le da so svoje sposobnosti razvijale na drugih področjih. Pogosto zato, ker jim nekatera niso bila dostopna ali kar jih nismo dovolj spodbujali. Te stvari se spreminjajo s tako hitrostjo, da komaj sledim.
