Poskus vplivanja

Župan Leljak z grožnjami kršil integriteto

G.G./STA
14. 3. 2022, 11.42
Posodobljeno: 14. 3. 2022, 11.44
Deli članek:

Župan občine Radenci Roman Leljak je z nedovoljenim poskusom vplivanja na zakonito zastopnico določene gospodarske družbe, da umakne svoje prijave na razpise občine Radenci, kršil integriteto, so sporočili iz Komisije za preprečevanje korupcije (KPK).

Nataša Juhnov
Roman Leljak ni sprožil upravnega spora zoper ugotovitve komisije, zato so te pravnomočne.

Na KPK so leta 2020 prejeli prijavo o sumu kršitve integritete župana občine Radenci Romana Leljaka. Ta naj bi maja 2020 ustno in pisno grozil zakoniti zastopnici določene gospodarske družbe, in sicer 9. maja 2020 z MMS sporočilom z neprimerno vsebino oz. grožnjami, 11. maja 2020 pa na sestanku pri zakoniti zastopnici s ponovnimi grožnjami in pričakovanji, da bo njena družba umaknila svoje prijave z razpisov občine Radenci, dokler občina plačuje oskrbnino njenega sorodnika.

Komisija je v postopku vzela pod drobnogled dokumentacijo občin Ljutomer in Radenci, Policijske uprave Murska Sobota, Okrožnih državnih tožilstev Murska Sobota in Ptuj, Državne revizijske komisije, zakonite zastopnice gospodarske družbe in Romana Leljaka. Opravila je tudi razgovora z Leljakom in pričo.

Pri tem je ugotovila, da je Leljak s tem, ko je pisno in ustno poskušal vplivati na zakonito zastopnico gospodarske družbe, da umakne svoje prijave z razpisov Občine Radenci, "izvajal nedovoljen poskus vplivanja na njeno legalno pravico sodelovanja v postopkih javnega naročanja in s tem kršil integriteto, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije." "Župan je namreč s svojim ravnanjem presegel namen opravljanja svoje javne funkcije z vidika pravnega oz. etičnega delovanja," so zapisali na komisiji.

Čeprav grožnje niso bile uresničene, na komisiji menijo, daje Leljak ravnal na povsem neprimeren oz. nelegalen način in svojo župansko funkcijo uporabil v nasprotju s pričakovanim etičnim delovanjem, pravno dopustnimi cilji, vezanimi na javno-naročniška načela, ter s tem kršil integriteto. Integriteta je namreč v skladu z definicijo protikorupcijske zakonodaje opredeljena kot pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi, med drugim sporočajo iz komisije.