Mladi raziskovalec na univerzi v Barceloni, Ptujčan Aljoša Slameršak, in njegova partnerica, Katalonka Olga Raufell Rifa, sta pomagala pri evakuaciji dveh ukrajinskih deklet. Ko sta prejela njun klic na pomoč, sta brez najmanjšega pomisleka ali oklevanja iz Španije odpotovala na Slovaško, kjer sta ju 19-letna Dasha in 18-letna Vitalina čakali na meji z Ukrajino. Olga, Dasha in Vitalina se poznajo iz otroštva. Olgina družina je posvojila dečka iz Ukrajine, na počitnicah so vsako leto gostili Dashino in Vitalinino sestro Alo, hkrati so tudi sami obiskovali prijatelje v Ukrajini.
Aljoša in Olga sta se nemudoma odzvala
Ko sta Dasha in Vitalina, obe študentki, ob napadu poklicali na pomoč, sta Olga in Aljoša organizirala vse, da sta jima pomagala iz države, kjer divja vojna. "Dekleti sta iz Žitomira, mesta, ki je dobro uro vožnje oddaljeno od Kijeva. Kontaktirali sta naju v četrtek, 24. februarja, zgodaj zjutraj, ko se je začela invazija, slišale so se eksplozije. Bili sta zelo prestrašeni, nista vedeli, kaj narediti, ali zapustiti domovino ali ne. To je zelo težka odločitev. Ko je bilo jasno, da se bo agresija nadaljevala in bo zanju varneje, če državo zapustita, sta se odločili. Z Olgo sva jima že pred tem ponudila nastanitev in drugo pomoč. Njuna mama in mlajša brata so ostali v Ukrajini. Mama je starejša, nikoli ni potovala izven svoje države. Dasha in Vitalina sta na hitro zbrali najnujnejšo prtljago in se podali na pot proti slovaški meji. Prevoz je organizirala lokalna cerkev, potovali sta s kombiji, potem pa z javnim prevozom, ki je na zahodu države še deloval, saj okupacija v tistem delu še ni bila tako silovita. Na poti sta bili štiri dni, do meje s slovaško sta prepotovali 700 kilometrov, deset ur sta čakali na meji. Midva sva ju počakala na slovaško-ukrajinski meji, kamor sva pripotovala iz Španije.
Logistika najinega potovanja je bila zelo improvizirana, vse se je dogajalo iz minute v minuto, iz ure v uro. Nisva šla z avtomobilom, ker je pot predolga (2.600 km), trajala bi več dni in bi bila preveč naporna, še zlasti za dekleti, ki sta bili že pred tem štiri dni na cesti. Poiskala sva prvo možno neposredno letalsko povezavo Barcelona–Dunaj. Na Dunaju sva en dan ostala pri prijatelju, najela avtomobil, do ukrajinske meje sva potovala šest ur. Z Dasho in Vitalino se nismo takoj našli, saj so ju odložili na drugi lokaciji, kot je bilo predvideno. Malo smo se lovili, a konec dober, vse dobro. Potovanje nazaj v Španijo je potekalo popolnoma umirjeno, brez težav, najprej z avtomobilom do Dunaja, nato z letalom v Barcelono," je povedal Aljoša.
Dashi in Vitalini lahko pomagate z donacijo
Dodal je, da sta dekleti nastanjeni pri Olginih starših, kako bo naprej, bodo videli. "Želita si, da bi se v domovino lahko vrnili čim prej. Upamo, da se bo situacija v nekaj tednih izboljšala. V Španiji zaenkrat bivata kot turistki, dokler ne dobita statusa beguncev in s tem priznanih pravic do storitev javnih ustanov, šolstva, socialnega varstva … Zaenkrat smo jima priskrbeli varen začasni dom, kaj bo v prihodnje, je nemogoče napovedati. Želimo jima zagotoviti psihosocialno pomoč, delamo na tem, da vzpostavimo dober odnos, da se dekleti privadita na novo okolje, na naju in Olgino družino. Želimo ju povezati s tukaj živečimi Ukrajinci. Če se vojna konča, se bosta vrnili, kar bi bilo seveda najboljše. Če to ne bo možno, jima bomo pomagali, da se postopoma vključita v katalonsko okolje in da bosta študij lahko nadaljevali v Španiji, seveda če bosta sami želeli. Da jima bomo lahko čim bolj pomagali, smo zagnali donatorsko akcijo – Go GetFunding kampanjo. Nad odzivom v Sloveniji in Kataloniji smo res pozitivno presenečeni in se vsem donatorjem zahvaljujemo. Ves zbrani denar bomo predali dekletoma."
Mladi večinoma zapuščajo državo
Kako Dasha in Vitalina, dekleti iz 3.000 kilometrov oddaljene Španije, spremljata dogajanje v domovini? "Ves čas sta na telefonu, neprestano spremljata, kaj se dogaja doma. Mi ju s temi vprašanji posebej ne obremenjujemo, ne želimo ju dodatno travmatizirati. Vprašamo, kako so mama, prijatelji … Večina njunih prijateljev je šla iz države, razen fantov, ki so mobilizirani v vojsko. Dekleta so večinoma zapustila državo, šla k prijateljem ali so nastanjena v begunskih centrih. O tem se res ne pogovarjamo veliko, ker imata tako ali tako to vedno v mislih, prebirata medije, družbena omrežja, si dopisujeta s prijatelji … Ker govorita ukrajinsko in zgolj osnovno angleščino, se pogovarjamo s pomočjo Googlovega prevajalnika. Situacija je, kakršna je: vojna, napadi, bombardiranje, ljudje zapuščajo državo," je pojasnil Aljoša Slamerša
