Novice Svet24

Trading Economics

Trading Economics

Trading Economics

Trading Economics

Ko je slovenska vlada septembra leta 2020 liberalizirala trg goriv, je to storila s predvidevanjem, da bodo v desetih letih po deregulaciji vseh naftnih derivatov na trg vstopili novi ponudniki. Kot veleva logika prostega trga, ki vodi ekonomske smernice v aktualni vladi, bi novi ponudniki morali zaradi večje konkurence preprečiti, da bi se marže dodatno dvignile. Manj kot dve leti pozneje se te napovedi slišijo tako utopične, kot so se marsikomu na dan deregulacije.

Ne samo da ni novih ponudnikov na trgu, madžarski Mol je celo napovedal prevzem 120 črpalk OMV Slovenija, zaradi česar se je zmanjšala konkurenca. In cene? Letijo v nebo. Razlog za trenutno inflacijo kakopak ni liberalizacija ali naraščanje marž, pač pa pretresi na globalnih borzah zaradi vojne v Ukrajini. Čeprav logika prostega trga in izbris vseh uredb o regulaciji cen vodi do sklepa, da ima vlada zvezane roke, ko pride do cen pogonskih goriv, temu pravzaprav ni tako. Kot smo videli med koronakrizo ali trenutnim deljenjem predvolilnih bombonier, kot so številne vavčerje imenovali vladni predstavniki, ima država, če le obstaja politična volja, možnost poseči na trg in vsaj kratkotrajno zavarovati potrošnika.

Pooblastila države

Zakon o kontroli cen državi omogoča, da poseže na trg cen pod določenimi pogoji, in sicer kadar:

1. je to nujno zaradi doseganja ciljev in ukrepov gospodarske politike, ki so določeni z akti državnega zbora;
2. gre za dejavnosti, v katerih ima posamezno podjetje ali enota, ki samostojno opravlja dejavnost ali nekaj podjetij, monopolni ali obvladujoč položaj, vendar so te dejavnosti nujne za zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij;
3. nastanejo ali se utemeljeno pričakujejo hude motnje na trgu pri gibanju cen, vendar pri tem ne gre za redna sezonska nihanja;
4. bi prišlo na trgu do cen, ki bi ogrozile redno preskrbo potrošnikov in bi bile te cene posledica elementarnih in drugih množičnih nesreč;
5. gre za prodajo blaga iz državnih blagovnih rezerv;
6. gre za državni odkup na podlagi zakona;
7. gre za uskladitev cen z obveznostmi, ki jih je Republika Slovenija sprejela z mednarodnimi pogodbami;
8. gre za dovoljene oblike državne pomoči ali so za uvoz predpisane posebne dajatve.

Splošna inflacija

Koliko teh kriterijev je trenutno zadovoljenih, je stvar presoje odločevalcev. Ukrep nadzora cen lahko vlada uvede za obdobje šestih mesecev in ga pozneje tudi podaljša. Če vlada presodi, da je cena blaga enega ali več podjetij previsoka, jo lahko podjetje oziroma podjetja sama popravijo. Sicer pa lahko vlada v skladu z zakonom določi najvišjo, najnižjo ali fiksno ceno blaga oziroma storitve. Določi lahko tudi način oblikovanja cen ali zahteva pridobitev predhodnega soglasja k cenam, vrnitev cen na določeno raven, predhodno prijavo cen ter obvezno pošiljanje podatkov o cenah. Za enega od navedenih ukrepov kontrole cen se lahko vlada odloči po predlogu enega ali več podjetij ali velikih potrošnikov, rednih kupcev blaga, organizacij potrošnikov ali urada za varstvo potrošnikov.

Ob nadaljnjem zaostrovanju geopolitičnih razmer mogoče ne bodo samo pogonska goriva tista, kjer bi država začasno ustavila naraščanje, podobne trende namreč vidimo pri mnogih drugih energentih, surovih materialih in ne nazadnje pri hrani.

----

Nafta

Naraščanje cen nafte bo slehernik najhitreje občutil v lastnem žepu. Cene črnega zlata se postopoma vse bolj bližajo vrhuncem iz leta 2008, napoved zunanjega ministra ZDA Anthonyja Blinkena, da aktivno razmišljajo o blokadi trgovanja z ruskimi dobavitelji, pa je cene še bolj potisnilo v višave. Kje je vrh, še ni jasno.

Plin

Trgovci s plinom si delijo usodo z naftnimi trgovci, zato je Blinkenova napoved še pospešila dvig tega energenta, od katerega je Evropa še kako odvisna. Kljub vsem sankcijam evropske države še vedno kupujejo ruski plin, kakršnokoli omejevanje trgovanja te dobrine pa bo neposredno prizadelo vse potrošnike.

Premog

Trgovci s plinom si delijo usodo z naftnimi trgovci, zato je Blinkenova napoved še pospešila dvig tega energenta, od katerega je Evropa še kako odvisna. Kljub vsem sankcijam evropske države še vedno kupujejo ruski plin, kakršnokoli omejevanje trgovanja te dobrine pa bo neposredno prizadelo vse potrošnike.

Pšenica

Rusija in Ukrajina skupaj predstavljata tretjino svetovnega izvoza pšenice, zato skokovita rast ne more biti presenetljiva. Te podražitve bodo sčasoma udarile vse potrošnike, še bolj skrb vzbujajoče pa je, kako bodo vplivale na revnejše predele sveta, kjer je ravno naraščanje cen hrane neredko služilo kot povod za resne družbene nemire.