22. 12 - PepsiCo Inc je naslednja multinacionalna korporacija, ki je sporočila da bo ukinila vso prodajo v Rusiji. Pepsi se je pridružil številnim zahodnim podjetjem, ki so danes objavili podobno odločitev.
22.00 - Podjetje Coca-cola je zadnja multinacionalna blagovna znamka, ki je objavila, da bo prav tako začasno ustavila vse posle v Rusiji. Danes sta se za podobno potezo odločila McDonald's in Starbucks.
21. 10 - Ruske sile bodo prenehale z ognjem jutri ob 10. uri po moskovskem času in tako zagotovile koridorje za ljudi. Civilisti se bodo lahko evakuirali iz Kijeva in štirih drugih mest.
20.00 - Britanska javna radiotelevizija BBC bo iz Rusije znova poročala v angleškem jeziku, so danes sporočili iz te medijske hiše. Za prekinitev poročanja so se odločili minuli konec tedna zaradi nove ruske medijske zakonodaje, ki za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah predvideva visoke denarne in celo zaporne kazni. Ameriški časnik New York Times pa medtem zaradi zakonodaje svoje novinarje umika iz Rusije.
19.15 - Veriga restavracij s hitro prehrano McDonalds začasno zapira vse svoje restavracije v Rusiji. Zadnje dni se je iz Rusije umaknil velik del zahodnih podjetij in nad McDonaldsem se je vršil vse večji pritisk, da stori enako.
18.35 - Britanska migracijska politika se je ponovno znašla pod drobnogledom. Po kritikah Francozov, da je zaradi strogih britanskih zahtev po vizah v francoskem Calaisu obtičalo več sto ukrajinskih beguncev, so zdaj novinarji delili tudi videe izpred britanskega konzulata na Poljskem, ki prikazuje ukrajinske begunce, ki so morali na mrazu pred konzulatom stati več kot tri ure.
18.25 - Tudi Združeno kraljestvo je odločilo, da bodo prekinili uvoz ruske nafte, a z bolj počasnim tempom kot v ZDA. Britanski premier Boris Johnson je namreč naznanil, da bodo na Otoku uvoz ruske nafte postopoma ustavljali in ga nato povsem prekinili do konca tekočega leta.
18.10 - ZDA uvajajo blokado ruske nafte. Ameriški predsednik Joe Biden je naznanil, da uvaja prepoved uvoza ruske nafte, da bi "prizadejal še večjo bolečino" Vladimirju Putinu. Hkrati je opozoril, da bodo ceno "obrambe svobode" nosili tudi ameriški potrošniki. Ob tem je vredno opomniti, da ZDA niso zares odvisne od ruskega uvoza, saj ruska nafta predstavlja 3 odstotke surove nafte, uvožene v ZDA in zgolj en odstotek vse surove nafte, ki jo predelujejo ameriške rafinerije.
17.50 - Po podatkih ukrajinskega ministrstva za zdravstvo več kot 60 bolnišnic v državi ne more obratovati zaradi napadov ruskih sil. Prav tako ni mogoča dostava zdravstvenih potrebščin, saj ni vzpostavljenih humanitarnih koridorjev. Medtem je obrambni minister Oleksij Reznikov zatrdil, da so ruski zračni napadi uničili že več kot 200 šol, 34 bolnišnic in 1500 stanovanjskih stavb.
16.05 - Evakuacija civilistov iz kraja Irpin v bližini Kijeva ter kraja Sumi naj bi potekala kot načrtovano. Ni jasno, kaj se dogaja z evakuacijo v Mariupolu, saj ukrajinska stran zatrjuje, da Rusija kljub dogovoru o prekinitvi ognja ta dogovor ponovno krši. Moskva zatrjuje, da je odprla koridorje iz Kijeva, Černihiva in Harkova. Tudi za te kraje ni jasno, če je evakuacija v teku.
15.55 - Časnik Irish Times poroča, da naj bi Organizacija Združenih narodov v ponedeljkovem emailu svojim zaposlenim zapovedala, naj v uradnih sporočilih in izjavah za javnost za opis dogajanja v Ukrajini ne uporabljajo besed "vojna" in "invazija" temveč da naj se poslužujejo bolj nevtralne terminologije kot je "konflikt" ali "vojaška ofenziva."
15.50 - ZDA naj bi že danes sprejele odločitev o prepovedi uvoza ruske nafte, poroča tiskovna agencija AP. ZDA o podobni odločitvi razpravljajo tudi z Evropsko unijo, a so voditelji slednje bolj zadržani do prekinitve uvoza ruske nafte in plina. Bolgarski premier Kiril Petkov je danes zatrdil, da si Bolgarija ne more privoščiti blokade ruske nafte in plina, saj iz Rusije uvozijo 77 odstotkov plina, njena edina naftna rafinerija pa je v lasti ruskega Lukoila.
14.00 - Ukrajinske oblasti so obtožile Rusijo, da v humanitarnem koridorju od Zaporožja do Mariupola ne spoštujejo prekinitve ognja za evakuacijo civilistov. "Ruske sile obstreljujejo humanitarni koridor od Zaporožja do Mariupola, naših osem tovornjakov in 30 avtobusov pa je pripravljenih za dostavo humanitarne pomoči v Mariupol in evakuacijo civilistov v Zaporožje," je dodalo ukrajinsko ministrstvo za obrambo. Kijev je prav tako sporočil, da je razminiral 250-kilometrsko pot do Zaporožja, da bi s tem omogočil evakuacijo približno 450.000 ljudi, ki živijo v Mariupolu.
Uspešno pa poteka evakuacija iz mesta Sumi v osrednjo Poltavo. Sumi je od ruske meje oddaljen le približno 30 kilometrov, mesto pa že več dni napadajo ruske enote. Poltava v osrednji Ukrajini je približno 170 kilometrov južneje in je bila doslej neposrednih spopadov obvarovana. Premirje naj bi v mestu Sumi veljalo od 9.00 do 21.00 po lokalnem času oz. od 8.00 do 20.00 po srednjeevropskem času.
12.50 - Člani fundacije za otroke Evropske nogometne zveze (Uefa) so se skupaj s predsednikom zveze Slovencem Aleksandrom Čeferinom odločili prerazporediti letošnji milijon evrov vreden sklad. Kot so zapisali na spletni strani Uefe, bodo po novem celoten znesek namenili za pomoč otrokom v Ukrajini in beguncem v sosednjih državah.
12.10 - Ukrajinski predsednik Zelenski je pripravljen na dialog z Rusijo glede statusa polotoka Krim in separatističnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, ne pristaja pa na kapitulacijo. "Pripravljen sem na dialog, ne pa na kapitulacijo," je dejal in s tem dal vedeti, da ne sprejema neodvisnosti samooklicanih republik Doneck in Lugansk ali ruske pripojitve Krima. Dejal je, da je pomembno, da se upošteva, kako gre tistim ljudem na teh območjih, ki želijo biti del Ukrajine. Po njegovih besedah je to bolj zapleteno kot priznanje. Zelenski je sicer znova pozval ruskega kolega Vladimirja Putina na neposredne pogovore o tem. "Putin mora začeti dialog, namesto da živi v informacijskem mehurčku brez kisika," je dejal. Glede možnosti vstopa Ukrajine v Nato pa je dejal, da Ukrajina ni država, ki bo za to prosila na kolenih. "Zavezništvo se boji spornih vprašanj in soočenja z Rusijo.".
10.50 - EU potrebuje usklajeno strategijo in postopek sankcij za boj proti tujemu vmešavanju in dezinformacijskim kampanjam, so se danes tudi v luči ruske agresije na Ukrajino v Strasbourgu zavzeli evropski poslanci. Zunanje vmešavanje je del ruske propagande in sestavni del te agresije, je opozoril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.
9.15 - V zračnem napadu na Sumi na vzhodu Ukrajine je po navedbah reševalcev umrlo najmanj devet ljudi, od tega dva otroka. V spopadih z rusko vojsko so po trditvah lokalnih oblasti padli tudi najmanj štirje ukrajinski vojaki.
9.00 - Humanitarni koridorji so se odprli za prebivalce Kijeva, Irpin, Černihov, Sumi, Harkov in Mariupol, so sporočile ruske oblasti, ki dodajo, da so v tem času prekinili vojaške aktivnosti. Rusija je humanitarne koridorje predlagala že ponedeljek, večinoma pa naj bi vodili v Rusijo oziroma Belorusijo, zato so ukrajinske oblasti predlog označile za nemoralen. Najhuje je sicer v Mariupolu ob Azovskem morju, kjer je v obleganem mestu okoli 200.000 ljudi, prekinjene so dobave elektrike in vode. Po podatkih Mednarodnega Rdečega križa naj bi bile poti iz mesta minirane. Ljudje iz Marioupola naj bi se imeli možnost umakniti v ukrajinsko Zaporožje oziroma proti Rostovu na Donu v Rusiji.
8.10 - Ukrajinski minister za infrastrukturo Aleksander Kubrakov je doslej nastalo škodo na prometnem sistemu zaradi ruskega napada na državo ocenil na približno 9,2 milijarde evrov. Kot je dejal, so uničeni predvsem mostovi, železniški tiri ter letališča.
7.50 -Po Pentagonu je danes tudi ukrajinska vojska sporočila, da se je napredovanje ruske vojske "znatno" upočasnilo.
7.30 - Ruske oblasti so včeraj posvarile, da bodo, v kolikor se Zahod odloči za prepoved uvoza ruske nafte, morda odgovorile z zaprtjem glavnega plinovoda v Nemčijo.
7.20 -Ukrajinska vojska je včeraj potrdila, da so se boju proti ruski invaziji pridružili prvi "tuji prostovoljci," ki se nahajajo na bojiščih na obrobju Kijeva. Po njihovih navedbah naj bi šlo za prostovoljce iz ZDA, Združenega kraljestva, Švedske, Litve, Mehike in Indije.
7.05 - Ukrajinske oblasti so sporočile, da je za njimi že 13 noč obstreljevanja, znova pa da so zabeležili žrtve. Po njihovih navedbah so Rusi ponoči obstreljevali predmestja Kijeva ter mesti Sumi in Ohtirka na vzhodu države. Napadli naj bi tudi naftna skladišča na območju Žitomira in sosednjega mesta Natančno število smrtnih žrtev in poškodovanih še ni znano, a naj bi samo v mestu Sumi umrlo več ljudi, vključno z otroki.
7.00 - Ruski predsednik Vladimir Putin je v video nagovoru na današnji dan žena obljubil, da nabornikov in rezervistov ne bodo pošiljali na prvo bojno linijo. V "operaciji" po njegovih navedbah sodelujejo izključno "profesionalni vojaki."
7.00- Po navedbah tiskovnega predstavnika Pentagona Johna Kirbyja je Rusija zdaj v Ukrajino poslala že skoraj vse svoje sile, ki jih je pred invazijo zbrala na obmejnih območjih. Kirby je še opozoril, da Kremelj za napade novači tuje plačance, predvsem sirske borce, a da jim v zadnjih nekaj dneh ni uspelo doseči omembe vrednega napredka.
6.50 - Župan Buče, predmestja Kijeva, Anatol Fedoruk je pojasnil, da zaradi neprestanega bombardiranja z ulic ne uspejo odstraniti niti trupel, ki jih zdaj načenjajo in trgajo psi. "Grozljivka je," je opisal dogajanje.
-------------------------------------------------
Kaj se je odvijalo ponoči?
Tudi zadnja noč je minila v znamenju bolj ali manj odmevnih dogodkov in vesti. Tako je ukrajinska vojaška obveščevalna služba sporočila, da je bil v bojih okrog Harkova ubit 45-letni ruski general Vitalij Gerasimov, sicer veteran bojev v Čečeniji in Siriji. Leta 2014 je sodeloval tudi v ruski okupaciji polotoka Krim. Rusija novice še ni komentirala, če je resnična, pa je to že drugi ruski general, ki ga je doletela smrt med napadom na Ukrajino. Prvi, ki je končal kariero v Ukrajini, je bil general Andrej Suhovecki, poveljnik ruske 7. zračne divizije, ki je prav tako v veteran bojev v Siriji.
Srečanje Putina in Zelenskega?
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je na ukrajinski televiziji dejal, da bo na srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom v četrtek v Turčiji predlagal srečanje med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. "Želimo si pogovora med predsednikom Ukrajine in Vladimirjem Putinom, ker je on tisti, ki sprejema končne odločitve," je dejal Kuleba.
Zelenski je sicer že večkrat predlagal srečanje in pogovor s Putinom preden se je ruski predsednik odločil za napad na Ukrajino. Zelenski ga je klical v Kremelj tudi tik pred invazijo, vendar mu Putin ni dvignil telefona.
Nov poskus odprtja humanitarnih koridorjev?
Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija je ob koncu zasedanja Varnostnega sveta o Ukrajini dejal, da bo Rusija danes ob 8. uri zjutraj po srednjeevropskem času prekinila sovražnosti in odprla humanitarne koridorje za evakuacijo civilnega prebivalstva mest Kijev, Černigov Sumi in Mariupol.
Nebenzija je ob tem zagotovil, da Ukrajincev ne bodo silili, da gredo v Rusijo. "Ponujena je evakuacija do mest zahodno od Kijeva in na koncu se bodo ljudje sami odločili kamor želijo biti evakuirani," je dejal Rus.
Ukrajinski predsednik Zelenski je skoraj istočasno na ukrajinski televiziji dejal, da je Ukrajina namesto humanitarnih koridorjev od Rusije dobila v ponedeljek tanke, rakete in mine. "Minirali so celo ceste, ki so bile dogovorjene poti za dostavo hrane in zdravil otrokom v Mariupolu," je dejal Zelenski, ki ostaja v Kijevu med bojem proti okupatorju. Rusi so v ponedeljek Ukrajincem ponujali koridorje za evakuacijo v Rusijo ali Belorusijo. "To je navaden cinizem z ruske strani, ki išče propagandno zmago," je dejal Zelenski. Zagotovil je, da se ukrajinska armada 12. dan vojne bori naprej in povzroča boleče izgube sovražniku.
Embargo na uvoz ruske nafte in plina
Vodilni predstavniki demokratske in republikanske stranke so v ponedeljek dosegli dogovor o potrditvi predloga zakona za embargo na uvoz ruske nafte in plina ter za ukinitev statusa stalne normalne trgovinske partnerice za Rusijo.
Vlada predsednika ZDA Josepha Bidna še ni sprejela odločitev za naftni embargo zaradi napada na Ukrajino in se o tem posvetuje z zavezniki. V primeru potrditve predloga zakona, ga bo moral Biden podpisati preden bo začel veljati. Nemčija se uvozu ruskega plina noče odpovedati, Biden pa je bil doslej zadržan, ker bo prepoved uvoza nafte pomenila povišanje cen bencina v ZDA, čeprav iz Rusije ne uvozijo veliko. Ukinitev statusa normalne trgovinske partnerice za Rusijo pa bo dejansko pomenila konec ruskega izvoza v ZDA, saj se bodo carine krepko povišale.
