Uvedba tako imenovane no-fly cone v Ukrajini bi pomenila zaostritev vojne situacije, ocenjuje dekan Fakultete za družbene vede, obramboslovec in član evroatlantskega sveta Slovenije Iztok Prezelj. Če bi se Nato odločil za takšno potezo, bi po navedbah Prezlja že lahko govorili o vojni med Natom in Rusijo.
Z vidika lokalne situacije na terenu, ko ima trenutno Rusija prevlado v zraku, kar je zelo neugodno za ukrajinske branilce, bi aktiviranje sil zveze Nato za zagotavljanje prepovedi letenja nad Ukrajino po navedbah obramboslovca Iztoka Prezlja zagotovo pomagalo Ukrajincem in vzpostavilo večje ravnovesje med branilci in napadalci.
»Taktično gledano je to dobra ideja, vendar bi iz strateškega in geopolitičnega zornega kota to pomenilo, da bi se letala severnoatlantskega zavezništva začela srečevati z ruskimi letali, ki bi hotela kršiti območje prepovedi letenja, s čemer bi prišlo do prvih spopadov na relaciji Rusija–Nato,« poudarja Prezelj. Rusija bi po njegovi oceni uvedbo prepovedi letenja zagotovo interpretirala kot agresijo zveze Nato, medtem ko bi severnoatlantsko zavezništvo rusko kršenje prepovedi letenja označilo za nadaljevanje ruske agresije.
Prepoved letenja bi prinesla vojno med Natom in Rusijo
Odločitev o prepovedi letenja nad Ukrajino bi morali zato »resnično vsestransko pretehtati, saj bi to pomenilo prvi stik med zvezo Nato in Rusijo. To bi prineslo eskaliranje vojne situacije še stopničko višje, kar pomeni, da bi že lahko govorili o vojni med Natom in Rusijo. To je tista prelomna točka, ki deli lokalni oboroženi spopad od mednarodnega regionalnega spopada širših razsežnosti,« še pojasnjuje Prezelj.
Na lokalni ravni je po njegovem mnenju trenutno čas izjemno pomemben za obe strani. Ukrajinska stran se z zamudo pripravlja na obrambo, zato je zanje pomembna vsaka ura in vsak dan. »Po drugi strani je za Rusijo, ker želi čim hitreje zavzeti večja mesta in odstraniti predsednika, prav tako pomemben čas. Dalj časa, ko se bodo zapletali, manj bo verjetnosti, da jim uspe,« še dodaja sogovornik.
Če želi Rusija doseči svoje cilje, ji po mnenju Prezlja ne preostane nič drugega, kot da se jim Ukrajinci predajo in v zvezi s tem potekajo pogajanja, ali pa eskalirajo svojo sile. »V slednjem primeru se bo prava vojna v Ukrajini šele začela. Sploh kar se tiče žrtev in humanitarne katastrofe. Če se ukrajinska mesta ne bodo predala, bo vsaka vojaška akcija predstavljala, če že ne vojnega zločina, pa vsaj korak do vojnih zločinov. Enostavno ni mogoče očistiti mest, če ni več delitve med civilno in vojaško tarčo, ker se bo vse to pomešalo v mestnih operacijah,« opozarja Prezelj.
Slaba presoja premierja
V javnosti se je po invaziji Rusije na Ukrajino pojavilo več opozoril, da se Slovenija kot majhna država preveč izpostavlja v konfliktu. Kritike so se med drugim dotikale načrtovanega obiska premierja Janše v Ukrajini. Janša bi moral v Ukrajino odleteti minuli četrtek, na dan, ko se je sicer začela invazija Rusije na Ukrajino, vendar je bil nato obisk prestavljen.
Upokojeni dolgoletni karierni diplomat Roman Kirn, ki je bil nekaj časa tudi slovenski veleposlanik v ZDA, je prepričan, da se premier z načrtovanjem obiska ni izpostavil, temveč da gre v tem primeru bolj za slabo presojo časa obiska. »Ne vidim tega, da bi se Slovenija v danih okoliščinah preveč izpostavljala,« meni dolgoletni diplomat.
»Bojim se, da smo vsi skupaj zamudili priložnosti za diplomatsko rešitev težave, ki je tlela, nastajala in se zaostrovala. Odgovornost za današnjo situacijo je enakomerno porazdeljena,« ocenjuje Kirn.
Danes se po njegovih besedah soočamo s situacijo, ki je nihče ni pričakoval. »Brez kančka pretiravanja lahko rečem, da je trenutni mednarodni položaj skrajno resen, da še nikoli po drugi svetovni vojni ali po koncu hladne vojne ni bil tako resen, saj je mednarodna ureditev, ki je bila oblikovana po drugi svetovni vojni, na resni preizkušnji,« je pravi Kirn.
Do erozije te ureditve je po njegovih besedah prihajalo že več let, a z napadom Rusije na Ukrajino obstoječi družbeni red »de facto razpada pred našimi očmi v času, ko nimamo na vidiku neke nove ureditve«.
Ruska agresija nad Ukrajino po njegovi presoji svet vrača v preteklost. V čas, ko je bila sila in moč prevladujoč kriterij v urejanju sveta in odnosov med državami. »Mislili smo, da smo s tem opravili. Z novimi institucijami, s pravili obnašanja, spoštovanjem vladavine prava in tako naprej. Ves sistem pravil se je čez noč zrušil, in to s strani države, ki naj bi bila branik obstoječe povojne ureditve, saj gre za eno izmed stalnih članic Varnostnega sveta Združenih narodov, ki nosi posebno odgovornost za stabilnost v svetu.«
Po njegovi oceni je največja nevarnost v tem trenutku, ker nihče ne ve, kaj je končni cilj ruskega predsednika Vladimirja Putina. »Tako kot je videti, si Rusija s to nevarno avanturo ne želi le vrnitve v čas nekdanje Sovjetske zveze, ampak enostavno obnovitev nekega Ruskega imperija. V takšnem imperiju Rusija v svojem sosedstvu nikoli ne predvideva prijateljev, ima lahko zgolj vazale ali pa sovražnike. Rusija je danes dejansko postala nevarna. Zase in za svet,« še opozarja Kirn.
