Po preliminarnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je število zaposlenih medicinskih sester oziroma diplomiranih zdravstvenikov in srednjih medicinskih sester oziroma zdravstvenih tehnikov v javnem zdravstvenem sistemu lani znižalo. V javnem zdravstvenem sistemu je bilo lani zaposlenih 7933 diplomiranih medicinskih sester, 638 višjih medicinskih sester in 10.776 srednjih medicinskih sester, skupno jih je bilo zaposlenih 19.347.
V primerjavi z letom 2020 se je število medicinskih sester v javnem zdravstvu zmanjšalo za skupno 82, je razvidno iz podatkov, ki nam jih je posredoval Nacionalni inštitut za javno zdravje. Iz slovenskega zdravstvenega sistema sicer že več kot desetletje prihajajo opozorila glede kadrovske podhranjenosti medicinskih sester, situacijo pa je še dodatno zaostril prihod epidemije novega koronavirusa, ko je zdravstvo preseglo svoje zmogljivosti. Zaradi množične obravnave covidnih bolnikov so namreč odpadli številni nenujni zdravstveni pregledi.
Kljub kroničnemu pomanjkanju medicinskih sester pa ministrstvo za zdravje ni naredilo analize kadrovskega stanja, na podlagi katere bi sploh lahko načrtovali njihovo kadrovsko okrepitev. »Na vprašanje, koliko medicinskih sester manjka v sistemu zdravstvenega varstva, ni možno natančno odgovoriti, saj je to odvisno od potreb pacientov po storitvah v okviru mreže javne zdravstvene službe,« so nam glede kadrovskega primanjkljaja medicinskih sester v našem zdravstvenem sistemu odgovorili na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Janez Poklukar. Ob tem se postavlja glavno vprašanje, kako reševati in se sploh lotiti problematike pomanjkanja medicinskih sester, če ministrstvo ne ve točno, koliko kadra sploh primanjkuje.
Nedoslednost podatkov
O kadrovskem stanju na področju zaposlovanja medicinskih sester smo zato povprašali vseh 14 slovenskih bolnišnic. V njih je skupno zaposlenih 9508 medicinskih sester, bolnišnice pa bi potrebovale še dodatnih najmanj 761 medicinskih sester, je razvidno iz odgovorov, ki so nam jih poslale bolnišnice. Gre za občuten razkorak glede na izračune Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, da bi na bolnišnični ravni potrebovali še 1200 medicinskih sester.
Odgovori še razkrivajo, da imajo nekatere bolnišnice velike težave s konsistentostjo podatkov. Iz ljubljanskega Univerzitetni kliničnega centra (UKC) so nam sporočili, da imajo zaposlenih 3627 medicinskih sester, medtem ko bi jih potrebovali še dodatnih 481. Gre za veliko razliko v primerjavi s podatki, ki so nam jih posredovali avgusta lani.
»Glede na načrt za leto 2021 bi potrebovali še 801 medicinsko sestro,« so odgovorili iz kliničnega centra v Ljubljani. Čeprav je bilo obakrat postavljeno enako vprašanje, smo prejela dva različna odgovora. »V številki 481 niso upoštevani nenadomeščeni odhodi, upokojitve, dolgotrajne bolniške odsotnosti in omejitve pri delu,« so nam na dodatno poizvedovanje odgovorili iz ljubljanskega kliničnega centra.
Še bolj so nenavadni odgovori mariborskega univerzitetnega kliničnega centra. »Na dan 31. 12. 2021 je bilo v UKC Maribor zaposlenih 959 diplomiranih medicinskih sester in 748 srednjih medicinskih sester,« so sporočili iz Maribora, a niso odgovorili na vprašanje, kakšne so kadrovske potrebe na tem področju. Po našem dodatnem poizvedovanju so nam poslali dodatni odgovor glede kadrovskih potreb: »Trenutno imamo na področju zdravstvene nege v UKC Maribor zaposlenih 800 diplomiranih medicinskih sester in 704 medicinske sestre.« Ne le, da na ministrstvu za zdravje nimajo podatkov o kadrovskih potrebah na področju zaposlovanja medicinskih sester, temveč imajo na tem področju velike težave tudi bolnišnice.
NAJVEČ DOLGOTRAJNO ODSOTNIH V MURSKI SOBOTI
Na delovanje bolnišnic vpliva tudi število dolgotrajno odsotnih. Povprečno je v bolnišnicah dolgotrajno odsotnih (porodniški dopusti, bolniške …) okoli 9,4 odstotka zaposlenih medicinskih sester. V petih bolnišnicah je izpad kadra zaradi dolgotrajnih odsotnosti večji od desetih odstotkov. Daleč največ kadra primanjkuje v Murski Soboti, kjer je zaposlenih 478 srednjih in diplomiranih medicinskih sester, saj je dolgotrajno odsotnih 107 oziroma 22,4 odstotka vseh zaposlenih medicinskih sester. V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec je odsotnih 14,1 odstotka, na Jesenicah 10,7 odstotka, v UKC Ljubljana 10,6 odstotka ter v Novi Gorici 10 odstotkov, je še razvidno iz podatkov, ki so nam jih posredovale bolnišnice.
Natančnega odgovora nismo prejeli niti iz celjske bolnišnice, v kateri je zaposlenih 509 diplomiranih medicinskih sester in 457 srednjih medicinskih sester. »V tako velikem kolektivu je vedno prisotna fluktuacija kadra. V preteklosti smo odhode uspešno nadomeščali, zadnji dve leti pa je odhodov več in zaradi pomanjkanja kadra zdravstvene nege na trgu dela ne uspevamo nadomestiti niti vseh odhodov, kaj šele dolgotrajnih odsotnosti, ki se nadomeščajo z zaposlitvami za določen čas,« so pojasnili v bolnišnici.
»Trenutno imamo nenadomeščenih 97 medicinskih sester. Sem štejemo odhode zaradi upokojitve, odhode k drugemu delodajalcu ter bolniške odsotnosti, daljše od 30 dni (porodniška, dolgotrajna bolniška odsotnost). Večina teh, približno 80, je na dolgotrajni bolniški ali porodniški odsotnosti,« so sporočili iz Celja.
Iz preostalih bolnišnic so sporočili natančne podatke. Na Jesenicah potrebujejo še 70 medicinskih sester, v Murski Soboti 65, Izoli 57, Trbovljah 27, Novi Gorici 19, Slovenj Gradcu 16, Novem mestu 15, Brežicah šest in v Kranju pet medicinskih sester, medtem ko na Ptuju nimajo kadrovskih potreb po medicinskih sestrah.
Edina bolnišnica, ki ima na področju zaposlovanja medicinskih sester kadrovski presežek, je Bolnišnica za ženske bolezni in porodništvo Postojna, kjer je zaposlenih 19 srednjih medicinskih sester in 36 diplomiranih medicinskih sester in babic. »V bolnišnici je 20 zaposlenih več, kot nam jih priznava oziroma financira Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije,« so nam odgovorili iz postojnske bolnišnice.
