Po obtožnici specializiranega tožilstva naj bi Dušan Črnigoj, nekdanji generalni direktor Primorja, njegov takratni pomočnik za ekonomsko področje Alojz Bolčina (oba sta že več let upokojena) in Hrvat Mario Gvozden, nekdanji lastnik in direktor družbe MGT Kumrovec, ajdovsko gradbeno podjetje (v stečaju od leta 2012) oškodovali za več kot 1,3 milijona evrov.
Domnevno škodljiv posel se je zgodil pred poldrugim desetletjem, med letoma 2005 in 2006. Primorje je v letu 2006 za 1,1 milijona evrov od podjetja MGT Kumrovec kupilo stoodstotni delež družbe Miljkovići iz Mostarja. Družba naj bi bila po obtožbi prezadolžena, kar naj bi Črnigoj in Bolčina vedela, in ni imela koncesije za izkoriščanje kamnoloma Mokri Do, zaradi katerega je Primorje družbo sploh kupilo.
Tožilstvo: 1,1 milijona evrov ni bila poštena vrednost družbe
Primorje naj bi med letoma 2006 in 2008 poravnalo za skoraj 300 tisoč evrov obveznosti in posojil družbe Miljkovići. Za tožilstvo je sporen tudi aneks, ki ga je po pooblastilu Črnigoja pozneje podpisal Bolčina. Z aneksom se je Primorje odpovedalo vračilu kupnine v primeru, če družba ne bi dobila koncesije za kamnolom Mokri Do.
Tožilka Marjana Grašič je prepričana, da kupnina v višini 1,1 milijona evrov ni predstavljala poštene vrednosti družbe Miljkovići. Edina poslovna dejavnost podjetja je bilo prav izkoriščanje kamnoloma, ker pa ni imelo koncesije, naj bi bilo brez tržne vrednosti, trdi tožilstvo. Črnigoju in Bolčini očita zlorabo položaja, Gvozdenu pa pomoč pri tem.
Obramba trdi, da je pregon zastaral
Obramba obtoženih je ob začetku sojenja vnovič poudarila, da je primer zastaral, tožilka in odvetnica Primorja pa sta odgovorili, da to ne drži. Z njima se je strinjala tudi sodnica Tatjana Cvetičanin in nadaljevala z obravnavo. Vsi trije obtoženi so zatrdili, da očitke tožilstva zavračajo.
Strateška naložba?
Črnigoj in Bolčina sta pojasnjevala, da je kolegij direktorjev Primorja v tistih letih sprejel strategijo širjenja poslov na Balkan. »Primorje je videlo v nakupu kamnoloma Mokri Do strateško naložbo,« je pojasnil Črnigoj. V Bosni in Hercegovini so si obetali nove posle. Pričakovali so, da bo prišlo do sklenitve koncesijske pogodbe. Bolčina je takrat bil tudi pri ministru za gospodarstvo hercegovsko-neretvanskega kantona. Po obisku ni dvomil, da postopek poteka. Dobil je zagotovilo, da nova zakonodaja o koncesijah ni razveljavila že pridobljenih pravic.
V Primorju so vedeli, da kamnolom nima dovoljenj
Drugače pa sta na sodišču včeraj povedala Zvone Likar, ki je bil v Primorju v tistih letih vodja divizije za nizke gradnje, in Ljubomir Berić, takrat v podjetju glavni tehnični vodja za rudarstvo. Oba sta si ogledala kamnolom pri Mostarju in pregledala dokumentacijo. Med drugim sta našla tudi zapisnik rudarske inšpekcije, ki je, po njunih besedah, kamnolomu prepovedala obratovanje, dokler ne bi dobil koncesije. Kamnolom je bil sicer ekonomsko zanimiv, vendar bi po njunih besedah moral pred nakupom pridobiti koncesijo. Ko sta bila na ogledu kamnoloma, ni deloval.
