Novice Svet24

Kdaj višje obrestne mere?
Evropska centralna banka naj bi o ukrepih denarne politike znova razpravljala na začetku marca. Datumov še ne želijo omenjati, a vedno več je strokovnjakov, ki napovedujejo dvig še letos. 

Ponudba kreditov še nikoli ni bila tako ugodna, kot je te dni. Bančne obrestne mere so na rekordno nizkih ravneh, pa tudi Euribor. Vsaj tako se zdi. A Evropa je poplavljena z denarjem, ki ga prek odkupa obveznic v obtok že nekaj let pošilja Evropska centralna banka. Primarni razlog je bil spodbuditev gospodarske rasti in dvig inflacije na dva odstotka. Ob začetku epidemije pa so se sprostile ogromne količine denarja, s katerimi se je reševalo gospodarstvo in delovna mesta. A vsega lepega je enkrat konec in vedno več je indicev, da se bo dostop do denarja otežil, obrestne mere pa začele naraščati.

Visoka inflacija je številne države prisilila k dvigu ključnih obrestnih mer. Združene države Amerike in Velika Britanija sta se že podali na to pot. Evropska centralna banka (ECB) je pri sprejemanju ukrepov previdnejša, saj si ne želi upočasniti gospodarske rasti. ECB je najprej napovedala, da se letos obresti naj ne bi zviševale ter se bo počasi zaključilo le odkupovanje obveznic. A v zadnjih nastopih prve dame ECB Christine Lagarde je zaznati sporočila, da si zaostritve in dvig ključne obrestne mere lahko obetamo že letos.

Kaj to pomeni za slovenske banke

Primož Lavre

Naše banke bi se lahko zaradi naraščanja obrestnih mer znašle v nič kaj zavidljivem položaju. Zaradi makrobonitetnih omejitev, ki jih je sprejela Banka Slovenije, je velik del slovenskega prebivalstva kreditno nesposoben. Boj bank za kreditojemalce je velik in marže, ki si jih na trgu lahko izborijo banke, so izjemno nizke. Kot je nedavno opozoril predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, banke v takih pogojih ne morejo ustvarjati dobičkov, in da gre v primeru tako nizkih obrestnih mer že za »zakladniške odločitve«. Višje obrestne mere bi pomenile, da bi banke denar dobile pod slabšimi pogoji, zaradi česar bi ob nespremenjenih omejitvah Banke Slovenije še težje dvignili maržo oziroma bančne pribitke.

Omejitve še ostrejše

Ob vsem zato ne čudi nervoza upravljavcev bank. Ti od Banke Slovenije zahtevajo, da pogoje za ocenjevanje kreditne sposobnosti omili, saj naj bi bili nepravični, diskriminatorni, predvsem pa preostri. A kot je slišati, naj bi v Banki Slovenije razmišljali zlasti o dodatni zaostritvi pogojev, in ne o rahljanju obstoječih. Vzrok naj bi bila nenadzorovana inflacija, ki na bančni trg prinaša dodatna tveganja, zaradi izgube kupne moči pa bodo kreditojemalci v naslednjih letih težje odplačevali kredite. Ob tem tako ECB kot Banko Slovenije skrbi hitro in visoko naraščanje cen nepremičnin, ki so že dosegle rekordne vrednosti. V primeru padca vrednosti hiš, stanovanj in zemljišč bi banke lahko ostale brez primernih zavarovanj, zato naj bi na Banki Slovenije razmišljali, da bi dodatno omejili razmerje med lastno udeležbo, oziroma vrednostjo zastavljene nepremičnine, in zneskom kredita. Trenutno je mogoče dobiti kredit do višine 80-odstotne vrednosti nepremičnine.

Banke v dobrem stanju

Bančniki ves čas poudarjajo, da so slovenska gospodinjstva podpovprečno zadolžena, da so banke v izjemno dobrem stanju ter lahko sprejmejo dodatna tveganja. Medtem pa naš regulator trga Banka Slovenije na kritike odgovarja s podatkom, da se masa nepremičninskih kreditov veča kljub omejitvam. A glede na naraščanje cen nepremičnin je to povsem običajno. Na Združenje bank Slovenije smo naslovili vprašanje, ali gre le za povišanje mase kreditov ali se veča tudi število kreditojemalcev, a so nam dejali, da tega podatka nimajo. Glede na razmere na trgu pa je verjetneje, da se manj Slovencev zadolžuje za višje zneske, kot pa da vedno več Slovencev najema stanovanjske kredite.

Kaj bi dvig ključne obrestne mere pomenil za Slovence?

Prvi znaki prihajajočih višjih obrestnih mer se že kažejo. Gibanje Euribora se (sicer zelo počasi) pomika navzgor. Če bi prišlo do hitrejše rasti, jo bodo prvi začutili tisti, ki imajo kredite z variabilno obrestno mero, saj se jim bodo mesečni obroki zvišali, ko bo Euribor postal pozitiven. Zviševale naj bi se že fiksne obrestne mere za stanovanjska posojila. Premik navzgor je sicer težje opaziti, saj banke oglašujejo le informativne obrestne mere, posli pa so se zadnja leta sklepali po znatno nižjih obrestnih merah. Ta praksa naj bi se po naših informacijah v nekaterih bankah postopoma ukinjala, s čimer naj bi se obrestne mere v pogodbah približale oglaševanim, navzven pa dvig obrestnih mer ne bo takoj opazen.