Način trenutne objave je po navedbah KPK začasen zaradi nedorečenosti zakonskih določb, ki določajo nabor javno objavljenih podatkov o spremembah premoženjskega stanja. Trenutno se tako podatki objavljajo na način tabelarnega prikaza in v bolj skopi različici, saj določene informacije zaradi varstva osebnih podatkov niso prikazane, so sporočili s KPK.
Na KPK si želijo, da bo po razjasnitvi dilem s pristojnim ministrstvom za pravosodje in Informacijskim pooblaščencem mogoče vzpostaviti način objave, ki bo v večji meri zasledoval zakonski namen, to je krepitev transparentnosti in zaupanja javnosti v nosilce javnih funkcij, in ki bo tudi za javnost bolj prijazen, to je v elektronski obliki.
Javna objava sprememb premoženjskega stanja obsega podatke poslancev državnega zbora, predsednika državnega sveta, predsednika republike, predsednika vlade, ministrov, državnih sekretarjev, poklicnih in nepoklicnih županov in podžupanov, članov sveta Banke Slovenije, funkcionarjev samostojnih in neodvisnih državnih organov, ki opravljajo naloge predstojnika organa ali njegovega namestnika, ter sodnikov ustavnega sodišča.
Podatki o spremembah premoženjskega stanja za navedene zavezance bodo objavljeni še leto dni po prenehanju opravljanja funkcije posameznega zavezanca, so sporočili s KPK.
Pri javni objavi podatkov gre za spremembe premoženjskega stanja, ki so jih bili za lansko leto zavezanci dolžni poročati do 31. januarja 2022, od letos pa novi obrazci za poročanje na eUpravi omogočajo tudi sprotno poročanje sprememb. Ob tem so na KPK poudarili, da ne gre za objavo celotnega premoženjskega stanja, pač pa zgolj sprememb v času opravljanja mandata.
Spremembe premoženja so zavezanci dolžni poročati skladno z drugim odstavkom 42. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Pri premoženju, ki se skladno s tem odstavkom prijavi le, če presega določeno vrednost, je zavezanec kot spremembo dolžan prijaviti povečanje premoženja, s katerim doseže prag za prijavo posamezne vrste premoženja. Pri že prijavljenih enotah premoženja pa sporoči spremembo, ko se premoženje poveča ali zmanjša za več kot 10.000 evrov. V primeru, da zavezanec nima sprememb oz. jih ima pod navedenim pragom, o njih ne poroča, so še sporočili s KPK.
Med javnimi funkcionarji, ki se jim je premoženjsko stanje spremenilo zaradi nakupa ali prodaje nepremičnine so predsednik republike Borut Pahor, minister za notranje zadeve Aleš Hojs, državni sekretar na notranjem ministrstvu Božo Predalič, med poslanci pa Suzana Lep Šimenko (SDS), Aljaž Kovačič (LMŠ), Edvard Pavlič (LMŠ), Matej Tašner Vatovec (Levica), Ivan Hršak (DeSUS) in Dušan Šiško (SNS). Premoženjsko stanje stanje se je zaradi pridobitve premičnine spremenilo tudi poslancu madžarske narodne skupnosti Ferencu Horvathu.
Denarna sredstva nad 10.000 evrov so pridobili ali odsvojili predsednik KPK Robert Šumi, ustavni sodniki Rok Čeferin, Marko Šorli in Špelca Mežnar ter poslanci Jure Ferjan (SDS), Nik Prebil (LMŠ), Bojana Muršič (SD), Samo Bevk (SD), Franc Jurša (DeSUS) in Branko Simonovič (DeSUS). Prav tako je denarna sredstva pridobil okoljski minister Andrej Vizjak, na seznamu se je znašel tudi zaradi pridobitve in odsvojitve vrednostnih papirjev.
Premoženje se je zaradi pridobitve posojil spremenilo ministru Hojsu in ministru, pristojnemu za digitalno preobrazbo, Marku Borisu Andrijaniču.
