Novice Svet24

Sprejemanje odločitev
Ključne kadrovske in druge odločitve o Luki Koper so se lani sprejemale v pisarnah ministrstva za okolje in prostor, čeprav je za upravljanje naložbe v Luki Koper pristojen SDH.

Da je bila zamenjava uprave Luke Koper dogovorjena v pisarnah ministrstva za okolje in prostor, ki ga vodi Andrej Vizjak, je razvidno iz podatkov o obiskih pri ministru in njegovih državnih sekretarjih, ki so jih pridobili v uredništvu Necenzurirano.si. Zanje so oktobra lani zaprosili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja. Šele po posredovanju informacijskega pooblaščenca so jim z ministrstva pred dnevi poslali seznam datumov obiskov, a so pri tem prikrili imena oseb, ki so jih sprejeli Vizjak in najožji sodelavci. Kljub temu nam je uspelo pridobiti del podatkov o obiskovalcih iz uradne evidence ministrstva. Danes objavljamo tiste, ki se ujemajo s podatki iz prejetih uradnih dokumentov.

Vizjaka in njegove najožje sodelavce so tako v zadnjem letu dni obiskovali:

• direktorji državnih podjetij, ki so na vse mogoče načine poskušali ohraniti svoj položaj,
• predstavniki tujih podjetij, ki se lotevajo velikih investicij, 
• župani pomladnih strank, 
• najvplivnejši domači poslovneži in 
• lobisti, za katere ni povsem jasno, kaj so tam počeli, saj nimajo sklenjene ne svetovalne ne kakšne druge pogodbe z ministrstvom. 

Na ministrstvu praktično nobenega od teh stikov niso prijavili Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), kar bi sicer po zakonu morali storiti.

Dvigi gotovine za plače in provizije

Več teh obiskov bomo podrobneje razdelali v naslednjih dneh. Danes razkrivamo, koga vse je v času svojega delovanja sprejemal zdaj že nekdanji Vizjakov državni sekretar Robert Rožac, ki je konec lanskega leta postal član uprave Luke Koper. Od začetka jeseni se je Rožac omenjal kot kandidat za prvega moža največjega slovenskega pristanišča. Veljal je za prvo izbiro Francija Matoza, dolgoletnega odvetnika Janeza Janše, ki od julija lani vodi nadzorni svet Luke Koper. Takrat je bil na čelu Luke Koper še Dimitrij Zadel. Njegovo zamenjavo je poskušal preprečiti tudi minister za zunanje zadeve Anže Logar, a se je Matoz v tem spopadu izkazal za močnejšega.

Ves ta čas je Rožac v pisarni na ministrstvu sprejemal ključne ljudi iz Luke Koper. Ne le z vodilnimi zaposlenimi, ki odločajo o najpomembnejših investicijah, ampak tudi z zunanjimi izvajalci. Med njimi so tudi tako imenovani »gazde«, lastniki podizvajalskih podjetij, ki od Luke Koper dobivajo milijonske posle. Ti so vrsto let zagotavljali delavce, ki so v večini primerov opravljali enaka dela kot redno zaposleni v Luki Koper, a so bili v primerjavi z njimi bistveno slabše plačani.

Ko so nekatere od »gazd« pod drobnogled vzeli finančni inšpektorji, so odkrili več nepravilnosti in celo domnevno kriminalno ozadje. Posamezni izvajalci pristaniških storitev so namreč sodelovali s podjetji, ki niso imela znanih lastnikov, kot zadnji členi v podizvajalski verigi pa so dvigovali gotovino, s katero naj bi se na črno plačevalo zaposlene in domnevno tudi provizije. Uprava Luke je v času Dimitrija Zadela veliko najetih delavcev zaposlila. Kljub temu se je več »gazdam« uspelo obdržati pri poslu, po uničenju večine konkurence pa celo ustvarjajo rekordne prihodke.

Med zmagovalci pomembnega razpisa v Luki Koper

MOP

Vse to nakazuje, da so se ključne kadrovske in druge odločitve o Luki Koper lani sprejemale v pisarnah ministrstva za okolje in prostor, čeprav je za upravljanje naložbe v Luki Koper pristojen Slovenski državni holding (SDH). Že konec maja 2020, dobra dva meseca po začetku mandata tretje Janševe vlade, se je tako Rožac v svoji pisarni sestal z Robertom Levaničem in Šabanom Omanovićem. Prvi je vodja področja investicij v Luki Koper, ki ga je do leta 2019 vodil Rožac. Drugi je zaposlen na tem področju, aktiven pa je tudi v lokalni politiki, saj je bil na zadnjih volitvah kandidat liste Gašparja Gašparja Mišića, nekdanjega predsednika uprave Luke Koper.

Le dva tedna pozneje je Rožac prvič sprejel tudi delavskega direktorja Luke Koper Vojka Rotarja in vodjo področja ekologije v Luki Koper Boštjana Pavliča. Skupaj z njima je na sestanek prišla tudi okoljska menedžerka Luke Franka Cepak. Že junija 2020 pa je bil prvič v njegovi pisarni tudi Subija Tajroski, ki stoji za podjetjem T-Momo. Gre za dolgoletnega izvajalca pristaniških storitev, ki se je preoblikoval v agencijo za posredovanje delavcev in še vedno posluje z Luko Koper. Z njim se je Rožac sestal najmanj štirikrat.

O čem se je Rožac dogovarjal s Tajroskim, ni jasno. Ne le, da Tajroski v Luki Koper nima nobene funkcije, prav tako ga ni mogoče najti med zakonitimi zastopniki podjetja T-Momo, ki posluje z Luko Koper. Lastnika in direktorja sta njegova brata. Če sta govorila o morebitnih kršitvah delovnopravne zakonodaje v Luki, je zanje pristojno ministrstvo za delo. Nazadnje sta se srečala 21. oktobra lani – ravno takrat so se v javnosti pojavile informacije, da je Rožac glavni favorit za novega člana uprave Luke Koper.

Takrat je k Rožacu prišel tudi Andraž Lipolt, nekdanji šef investicij na Petrolu in član nadzornega sveta Luke Koper. Brez funkcije je ostal v začetku julija, ko je v nadzorni svet prišel Matoz. Lipolt je bil leta 2019 tudi kandidat za člana uprave Luke Koper.

Prenašal posle in potapljal podjetja

STA

Sta Tajroski in Rožac govorila o konkretnih poslih Luke? V tistih dneh sta se namreč sestala kar dvakrat. V istem času je bil odprt javni razpis, pomemben za Tajroskega. V Luki Koper so za obdobje treh let iskali izvajalce za prevoze vozil z ladij in na ladje v pristanišču. Šlo je za enega največjih luških poslov. Toda pri izboru se je zapletlo. Javni razpis so morali kar dvakrat ponavljati, saj se je nanj prijavilo premalo podjetij. Uspeli so šele s tretjim razpisom, ko so dvignili ceno. Med izbranci, ki bodo opravljali pretovor vozil v Luki Koper, je tudi podjetje T-Momo. Zagotavljalo bo skupno sto delavcev med vozniki tovornih vozil, viličaristi in luškimi transportnimi delavci.

Končno odločitev o izboru zunanjih izvajalcev je Luka Koper sprejela decembra, več kot mesec dni po tem, ko je Rožac že začel opravljati funkcijo člana uprave. V podjetje T-Momo so torej ne le obdržali posle v Luki Koper, ampak so jih očitno še povečali.

To je Tajroskemu uspelo kljub vprašljivemu poslovanju. Kot je razkril Dnevnik, se je znašel pod drobnogledom specializiranega državnega tožilstva, ki je preiskovalo očitke, da je eno od svojih podjetij spravil v stečaj z goljufijo, še prej pa iz njega na varno prenesel vse premoženje. Preiskovalo ga je tudi koprsko tožilstvo zaradi suma davčnih utaj pri poslih z Luko Koper. Prav zaradi nadzora finančnih inšpektorjev se je Luka Koper pred štirimi leti odločila urediti poslovanje z »gazdami«.

Pregled poslovne preteklosti Tajroskega kaže, da je potopil že več podjetij in njihovo poslovanje selil z enega na drugo. Njegovo prvo podjetje Sead, ki se je ukvarjalo z gradbeno dejavnostjo in posredovanjem delovne sile, je leta 2011 končalo v stečaju. Zahteval ga je Furs, saj je podjetje dolgovalo 140.000 evrov neplačanih davkov in prispevkov, ker je plače izplačevalo v gotovini.

Tudi drugo njegovo podjetje je končalo v stečaju, zaradi 120.000 evrov dolga državi.

Kot so ugotavljali stečajni upravitelji, so bila njegova podjetja prenesena na slamnate lastnike, ki so bili zaposleni pri Tajroskem. Tik pred tem pa so delovna vozila po nerealno nizkih cenah prenesli na podjetje T-Momo. To je v letu 2020 ustvarilo več kot pet milijonov evrov prihodkov, največ v zgodovini. Koliko od tega so mu prinesli posli z Luko Koper, ni znano, saj v državni družbi teh podatkov ne razkrivajo. Podjetje T-Momo je takrat zaposlovalo že okoli 172 ljudi.