»Po preučitvi izdanega gradbenega dovoljenja v Alpe Adria Green menimo, da izdana odločba izpolnjuje minimalne zahteve za zaščito okolja in narave pri predvidenih gradbenih postopkih, ki smo jih postavili v zahtevi za vstop v postopek izdaje gradbenega dovoljenja,« je dejal Vojko Bernard, predsednik AAG, ki se je v postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja prijavil kot stranski udeleženec. Prav tako se strinjajo z omilitvenimi ukrepi, ki so jih postavili pristojni naravovarstveni državni organi, zato se AAG v predpisanem roku ne bo pritožil na izdano gradbeno dovoljenje. »Opozarjamo pa, da se skrb za okolje ne konča z izdajo gradbenega dovoljenja, temveč da bo investitor moral skrbeti za čim manjše obremenjevanje okolja tudi po prevzemu objektov v uporabo in koriščenje, saj gre v primeru Orehka za naravovarstveno občutljivo področje,« je poudaril in dodal, da bodo izgradnjo začasnega kampa spremljali ter po potrebi ukrepali.
Z dokončanjem bodo zelo pohiteli
S svojo odločitvijo, da se na izdano gradbeno dovoljenje ne pritožijo, so v AAG omogočili, da bo podjetje Yapi Merkezi lahko tik pred zdajci zaključilo ureditev začasnega naselja, saj bi sicer pri namestitvi delavcev, ki sodelujejo pri gradnji drugega tira, nastale velike težave. Hotele, kjer so nastanjeni zdaj, morajo namreč do velike noči zapustiti. Samo Ivančič, predstavnik podjetja, v primeru pritožbe ni izključil niti možnosti, da bi bili primorani delavce začasno poslati nazaj v Turčijo, s čimer bi se izvedba projekta drugega tira zavlekla.
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
V ponedeljek je Ivančič za odločitev AAG izvedel od nas in jo sprejel z olajšanjem. »Dela bomo začeli takoj po prejemu odločbe o pravnomočnosti. Računam, da 14. februarja. Če nam ne bo nagajalo vreme, bi lahko najnujnejša dela zaključili v poldrugem mesecu,« je povedal Ivančič.
AAG spisal prijavo na inšpekcijo, ki je gradnjo ustavila
Spomnimo, da je podjetje Yapi Merkezi moralo gradnjo naselja, ki jo je začelo lani jeseni, ustaviti na podlagi odločbe gradbene inšpekcije, ki je ugotovila, da gre za nelegalni poseg brez gradbenega dovoljenja. Turki so že takrat pojasnjevali, da ni šlo za namerno kršitev, temveč da so ravnali v dobri veri, da gradbeno dovoljenje ni potrebno. Postopek njegove izdaje je nato zapletla pritožba nasprotnika delavskega naselja Simona Damijana, ki mu je upravna enota zavrnila vlogo za stransko udeležbo v postopku izdaje dovoljenja, vendar je ministrstvo za okolje in prostor njegovo pritožbo nato zavrnilo. V Yapi Merezi pa so morali pred izdajo dovoljenja plačati še 33.204 evre po odločbi o degradaciji in uzurpaciji prostora.
Prijavo na inšpekcijo so sicer podali prav v AAG, ki je lani septembra na pobudo nekaterih krajanov Orehka izvedel civilni nadzor nad morebitnimi prekomernimi posegi v okolje. V postopkih nadzora, ki so vključevali eko patruljo, analizo izdanih upravno-pravnih aktov ter pripravo nabora ukrepov in predlogov za odpravo nepravilnosti, so po besedah Vojka Bernarda ugotovili pomanjkljivosti, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na kakovost okolja na tem področju, zato so z njimi takrat seznanili tudi pristojne inšpekcijske službe.
