Premalo specialistov družinske medicine in drugih zdravnikov na primarni ravni je velik problem večine zdravstvenih zavodov po državi.
Posebej zahtevno je stanje v prestolnici, kjer je zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov kar 6700 ljudi brez osebnega zdravnika. Po naših informacijah v ZD Ljubljana primanjkljaj zdravnikov nadomeščajo tako, da zaposlujejo vse, ki imajo pogoje, da lahko izvajajo zdravstvene storitve, in so na trgu dela, zdravnike vabijo tudi iz tujine.
Konec lanskega leta so iskali 15 zdravnikov oziroma zdravnic družinske medicine, a zanimanja za nastop dela ni bilo veliko. Na splošno je bilo s pridobivanjem novih kadrovskih sil slabo: v ZD Ljubljana so konec leta 2020 zaposlili dva nova specialista družinske medicine, v letu 2021 skupno le tri. Kot ustanoviteljica omenjenega zdravstvenega zavoda mu poskuša pomagati tudi Mestna občina Ljubljana. Tako si ta že od konca lanskega leta intenzivno prizadeva zaposliti 10 zdravnikov iz tretjih držav. »Vendar so ti postopki dolgotrajni in v velikem deležu neodvisni od ZD Ljubljana,« so pojasnili na MOL.
To je prenevarno
V ljubljanskem ZD se trudijo za paciente poskrbeti na vse mogoče načine. Za vodenje kroničnih bolnikov so usposobili celo laike. Ta informacija je, ko je dosegla družbena omrežja, precej vznemirila del javnosti. Celo iz vrst zdravnikov so informacijo komentirali, češ da to ni pametno. Nek internist je na Twitterju zapisal, da je to najbolj butasta ideja, ki jo je kadarkoli slišal. »To se sliši kot društva teh in onih bolnikov, kjer se spopadajo z življenjem z neko boleznijo, ampak da bi na redne preglede laik hodil k laiku, se mi zdi malo prenevarno,« je eden od mnogih spletnih odzivov. Spet drugi so na Twitterju opozorili, da je ta projekt, če ga uresničujejo, zagotovo »moral čez Komisijo za medicinsko etiko, sicer ga sploh ne bi mogli izvajati«.
Za kaj gre v resnici
V ZD Ljubljana so pojasnili, da informacija drži in da projekt spada v okvir Inštituta za raziskave in razvoj osnovnega zdravstva (enota IRROZ), katerega glavna naloga je razvijati in iskati nove ali dodatne možnosti oskrbe pacientov v smeri integrirane in multidisciplinarne oskrbe. »Obravnava pacientov v osnovnem zdravstvu je na ta način lahko boljša, saj so bile na podlagi naših raziskav že implementirane določene nove storitve oziroma postopki na nacionalni ravni (npr. referenčne ambulante, večdnevno merjenje srčnega ritma, pomoč patronažne sestre v domačem okolju ...). Pilotno testiramo tudi telemedicinsko obravnavo kroničnih bolnikov in uvajanje posebej usposobljenih laičnih oseb za pomoč sladkornim bolnikom, ki lahko izboljšajo ukrepanje med splošno populacijo,« so povedali v ZD Ljubljana.
Tako so opolnomočili 20 ljudi in jih podprli kot volonterje, ki bodo tesna vez med strokovnjaki in ljudmi v lokalni skupnosti v podpori pri poznavanju sladkorne bolezni in življenju z njo. »Imenujejo se usposobljene osebe, ki nudijo laično pomoč bolnikom s sladkorno boleznijo. Ti so sočloveku pripravljeni prisluhniti in povedati, kako v tem času, v teh razmerah vodijo svojo kronično bolezen. Morda pa bodo ljudje z njihovo motivacijo prišli do zdravstvenih delavcev, se začeli konstruktivno pogovarjati in upoštevati strokovnjake in znanost. To je tudi cilj,« so razložili.
Iz ZD Ljubljana so še sporočili, da se dobro zavedajo, da strokovnega dela nihče ne more opraviti namesto zdravnikov ali diplomiranih medicinskih sester. »Ta dva poklica sta v EU regulirana in se točno ve, kaj kdo dela in kakšne so njegove kompetence. Oba poklica oziroma vsi zaposleni v ZD Ljubljana, ki so na teh delovnih mestih, so vpisani v register zdravstvenih delavcev Slovenije in imajo licenco, ki jo redno obnavljajo. V ZD Ljubljana imajo ljudje s sladkorno boleznijo dostop do zdravstvenih delavcev na primarni in sekundarni ravni, čakalnih dob ni. Ljudem, ki vodijo sladkorno bolezen, je v vsaki enoti dosegljiva edukatorica, ki ima specialna znanja iz sladkorne bolezni in vsakega, ki želi znanje, vodi v skladu s smernicami in kurikulumom,« so še povedali.
