Pravna mreža za varstvo demokracije je iniciativa, ki nudi pravno podporo posameznikom in organizacijam ter pomaga preprečevati grobe zlorabe prava, ki se kažejo v nesorazmerno visokih globah zaradi javnega udejstvovanja ter kazenskih in odškodninskih tožbah z namenom ustrahovanja in omejevanja kritike, pa tudi v pritiskih na medije in civilno družbo, grožnjah in kaznovanju javnih uslužbencev, ki se odločijo spregovoriti.
Dobro se zavedajo neravnotežja dostopa do finančnih in pravnih sredstev med državo in posamezniki, zato je njihova namera okrepiti položaj tistih, ki so jim kršene človekove pravice, ter tako prispevati h krepitvi vladavine prava in varstvu demokracije. »Zagotavljamo podporo za uporabo pravnih sredstev za izpodbijanje postopkov in praks, ki so nezakoniti, protiustavni in nedemokratični,« se predstavljajo.
Država kot vir strahu
Prepričani so, da demokratična oblast z ljudstvom sodeluje, državljane in prebivalce spoštuje, ne razdvaja in ne spodbuja nestrpnosti. »Država, ki je utemeljena na človekovih pravicah, zagotavlja ljudem osebno svobodo, spodbuja svobodomiselnost, zagotavlja pravico do izražanja političnih prepričanj in ščiti pred zlorabo moči, ki je koncentrirana v državnih institucijah. Te morajo delovati v podporo ljudem, in ne biti vir strahu,« poudarjajo v mreži, kjer strokovno pomoč ponujajo visoko usposobljeni pravniki in odvetniške pisarne, njene nosilne organizacije pa so Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Amnesty International Slovenija, Danes je nov dan in Zavod za kulturo raznolikosti Open.
Mrežo sestavlja in podpira 56 pravnih strokovnjakov in strokovnjakinj ter odvetniških pisarn, hkrati pa mnogi drugi posamezniki, ki združujejo znanja s področij prava, varstva človekovih pravic, zagovorništva in drugih področij.
Nadzor protestov
Komaj leto dni je od ustanovitve mreže, a se je že uveljavila kot pomemben branik svoboščin posameznika pred samovoljo države. Eden od njihovih prvih dosežkov je, da je ustavno sodišče na podlagi njihove pobude ugotovilo neustavnost vladne prepovedi shodov. Sicer pa so vložili 49 izrednih pravnih sredstev na državno tožilstvo za odpravo odločb, s katerimi so bili posamezniki kaznovani na podlagi odlokov, ki niso bili objavljeni v Uradnem listu. S pravnimi strokovnjaki in epidemiološko stroko so pripravili predlog sprememb 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih in ga poslali poslanskim skupinam v državni zbor. Tako so prispevali k upoštevanju odločitev ustavnega sodišča. Med njihove aktivnosti spada tudi prisotnost na protestih, na katerih nadzirajo uporabo sile s strani policije pa tudi morebitno nasilno delovanje protesnitkov; z vsem tem pripomorejo k uresničevanju pravic do protesta.
Nad globe
»Pomagali smo tudi ljudem, ki so želeli na sodišču izpodbijati kazni. Nekatere smo povezali z odvetniki, ki so jih brezplačno zastopali, drugim pa smo pomagali napisati zahteve za sodno varstvo in prekrškovne izjave. Tovrstnih posredovanj je bilo 158. Lani smo vložili tudi 36 uspešnih zahtev za sodno varstvo. Na njihovi podlagi so sodišča 22-krat, policija pa 14-krat ustavili prekrškovne postopke, s čimer so bili posamezniki oproščeni plačila globe,« so povedali.
V največ primerih, to je 1185, pa so nudili pravno pomoč. »S pravnim znanjem smo pomagali ljudem, ki so se obrnili na nas. Pravni nasveti so se nanašali predvsem na pravico zbiranja, ukrepe za preprečevanje epidemije covida-19 in uresničevanje ostalih človekovih pravic in svoboščin.«
