Nekdanji poslanec LDS in nekdanji predsednik Društva poslancev 90 Mitja Slavinec, zet znanega pomurskega proizvajalca plastičnih izdelkov in lastnika priznanega Lovenjakovega dvora Štefana Pavlinjeka, se v službo na ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) ne vozi v starem službenem peugeotu, kot sta se denimo dva njegova predhodnika, temveč se proti plačilu kilometrine iz Prekmurja v prestolnico dnevno prevaža s svojima prestižnima jeklenima konjičkoma: bodisi s porsche panamero bodisi z električnim teslo. Za zadnje vozilo je na MIZŠ takoj po tem, ko ga je ministrica Simona Kustec februarja lani zaposlila kot svojega najzvestejšega sodelavca, poskušal doseči, da bi v drugi kletni etaži ministrstva, kjer avtomobile parkira vodstveni kader, samo zanj oziroma za njegovo vozilo uredili električno polnilnico, a mu to kljub napenjanjem mišic generalne sekretarke na MIZŠ Radovanke Petrić ni uspelo.
Sredi Murske Sobote obljubljal denar
Kako na MIZŠ deluje državni sekretar Mitja Slavinec, priča tudi naslednje dejstvo: včeraj je vlada na svoji spletni strani objavila namero razpisa za štipendije za pedagoške programe s področja naravoslovja in tehnike za šolsko leto 2022/2023. Med pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kandidati, v oči bode predvsem tretja alineja prve točke razpisa: kandidat za prijavo na razpis mora biti vpisan v »prvi letnik enovitega magistrskega študijskega programa druge stopnje predmetni učitelj – smer izobraževalna fizika, izobraževalna matematika, izobraževalno računalništvo ali izobraževalna tehnika, Fakulteta za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru«. Univerze, katere dekan je bil Slavinec pred nastopom funkcije državnega sekretarja.
Kot smo že poročali, je Slavincu, ki bo na prihajajočih parlamentarnih volitvah kandidiral za Počivalškovo stranko Konkretno, v rekordno hitrem času uspelo na vodstvene položaje ministrstva prezaposliti številne svoje nekdanje sodelavce z mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko, decembra lani pa ga je aktualna vlada imenovala tudi v strokovno komisijo za vodenje izbirnega postopka podelitve koncesij za izvajanje visokošolskih študijskih programov prve in druge stopnje. Poleg Slavinca, ki komisiji predseduje, sta člana komisije še Franc Vindišar, državni sekretar na zdravstvenem ministrstvu, in Andrej Čuš, ki opravlja funkcijo državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo; in že nekaj dni po njihovem imenovanju je Slavinec sredi Muske Sobote obljubljal denar ... Ko je sredi lanskega decembra nastopil v murskosoboških prostorih zasebnega zavoda Ludvika Toplaka Alma Mater Europaea, kjer je potekala konferenca Slavinčeve akademsko-znanstvene unije, so številni začudeno zastrigli z ušesi, saj je Slavinec sredi še odprtega razpisa tam zbranim omenil, da bo Alma Mater prek razpisa za študijske programe zagotovo prejela koncesijo oziroma denar za študijska programa socialna gerontologija in zdravstvena nega. Še enkrat: to je Slavinec govoril v času, ko se razpis ni še niti zaključil!
Večer je prejšnji teden prvi poročal, da je Slavinčeva komisija že izpeljala tisto, ker je Slavinec obljubljal v Murski Soboti: po končanem razpisu je komisija med dobitnike koncesij namreč uvrstila tudi murskosoboško Almo Mater, ki je prejemnik koncesije za dva visokošolska programa: zdravstvena nega (1. stopnja) in socialna gerontologija (1. stopnja).
Rončeviču vlada v tajnosti snuje novo raziskovalno institucijo
Med prejemniki sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa (gre za 1.762.411,30 evra), pa je tudi novomeška Fakulteta za medije (koncesijo so prejeli za prvo in drugo stopnjo študijskega programa mediji in novinarstvo), ki je med drugim po naročilu aktualne vlade pripravljala analize medijske krajine, in te naj bi dokazale, da medijski prostor obvladujejo mediji blizu politični levici. Dekan omenjene fakultete, ki je nastala v času prve Janševe vlade, je Borut Rončevič, novopečeni predsednik nadzornega sveta RTV, ki si lastništvo fakultete deli s častnim predsednikom podmladka SDS Matejem Makarovičem in politični desnici naklonjenim komentatorjem Matevžem Tomšičem.
K uspehu Rončeviča na razpisu je po pisanju Večera veliko pripomogel kar Slavinec sam, saj je »čez noč predlog razpisa dopolnil tako, da je število vpisnih mest za ta študij na obeh stopnjah povečal za kar 50, na skupno 80«. A to že zdaleč ni vse.
Doslej eden, odslej kar štirje
Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah namreč vlada v veliki tajnosti že nekaj mesecev snuje in pripravlja paket štirih znanstvenoraziskovalnih inštitutov in najbližje realizaciji naj bi bil prav znanstvenoraziskovalni inštitut, ki bi oziroma bo sodil v milje Rončeviča. Vse niti v zvezi s pripravljalnimi gradivi za nov(e) inštitut(e) na MIZŠ vleče Slavinec, ki podoben inštitut menda snuje tudi v Murski Soboti, pri čemer naj omenimo, da je Slovenija do zdaj v vsej svoji zgodovini ustanovila zgolj en tovrstni inštitut – Znanstveno-raziskovalno središče Koper.
Vlada naj bi v veliki tajnosti že nekaj mesecev snovala in pripravljala paket štirih znanstvenoraziskovalnih institutov in najbližje realizaciji naj bi bil prav znanstvenoraziskovalni inštitut, ki bi oziroma bo sodil v milje Rončeviča.
Da se z namero po ustanavljanju novih raziskovalnih institucij, ki bi ponujale delo predvsem odsluženim vojščakom aktualne vladajoče garniture, mudi, priča tudi nedavni dogodek na MIZŠ: ministrica Simona Kustec je pred kratkim, ko je prišla s seje vlade, na Slavinca kot še na nekatere, ki se na MIZŠ ukvarjajo z visokim šolstvom in s področjem raziskav, močno pritisnila v smislu, zakaj gradivo za Rončevičev inštitut še ni pripravljeno. Zbranim ministrica seveda ni povedala, da je povsem enako njej storil Janez Janša, in šele takrat, ko je Kustečeva od Slavinca izvedela, da njeno ministrstvo po diktatu vlade pravzaprav v tišini snuje štiri tovrstne ustanove, se je umirila ter – spet – spoznala, da ministrstva ne obvladuje.
Kakšne inštitute točno namerava ustanoviti vlada in za koliko denarja, nam še ni znano, saj, kot rečeno, projekt poteka v tajnosti. Zagotovo pa je na mestu vprašanje, kakšne kapacitete tako na področju opreme kot kadrov lahko za potrebe nastajajočega inštituta Rončevičeva zasebna univerza sploh ponudi, in pomembno se je vprašati tudi, kako bi se ti inštituti vklapljali v agencijo za raziskovalno dejavnost (ARRS), na čelo katere je Slavincu konec januarja vendarle uspelo nastaviti svojega prijatelja, sicer vodjo odseka za kardiologijo v Splošni bolnišnici Murska Sobota, Mitjo Lainščaka.
