Mnogi ne zmorejo več plačila večjih stroškov. Zgodbe so različne. Mama samohranilka z dvema otrokoma je na primer ostala v najemniškem stanovanju. Na vprašanje prostovoljke Rdečega križa, kako z majhnimi prihodki shaja skozi vsak mesec, je odgovorila: »Če hočem kupiti meso, ne plačam kake položnice.«
»Takšne in podobne zgodbe res prizadenejo. Med epidemijo je prišlo tudi do veliko ločitev, mnogi so ostali v najemniških stanovanjih, najemnine pa se dražijo, poleg vsega ostalega,« pove sekretarka Območnega združenja Rdečega križa mesto Barbara Ozimek.
Kako do pomoči
Kot pravijo na centrih za socialno delo (CSD), lahko posamezniki za izredno denarno socialno pomoč zaprosijo v izredni finančni situaciji, na katero sami nimajo vpliva in so zaradi nje materialno ogroženi. Vlogo vložijo na enoti krajevno pristojnega centra. Višina pomoči je odvisna od statusa, števila družinskih članov in lastnih dohodkov.
Pomoč CSD dodeli v obliki enkratnega zneska ali za obdobje več mesecev, v utemeljenih primerih jo izplača neposredno izvajalcu storitve. Kot pojasni direktorica CSD Posavje Marina Novak Rabzelj, višina izredne pomoči znaša največ 402 evra za samsko in delovno neaktivno osebo ali največ 1106 evrov za družino (na primer za štiričlansko družino z dvema šoloobveznima otrokoma in staršema brez zaposlitve). V koledarskem letu lahko posamezniki ali družine v obliki izredne pomoči prejmejo največ petkratnik najvišjega enkratnega zneska (cenzusa) – to je 2010 evrov za posameznika in 5530 evrov za družino. Pri tem lahko CSD trikratnik cenzusa dodeli le kot pomoč po potresu ali kaki drugi naravni nesreči oziroma višji sili, dvakratnik cenzusa pa za poračun elektrike, nakup nujnega gospodinjskega aparata, energentov za ogrevanje in podobno, na pa tudi za poplačilo dolgov.
Izredno denarno socialno pomoč je treba porabiti v 30 dneh od prejema, v 45 dneh po prejemu pa je treba predložiti dokazilo o namenski porabi. Če se to ne zgodi, prosilci ne morejo uveljaviti nove izredne denarne socialne pomoči naslednjih 14 mesecev, razen v primeru vložitve nove vloge zaradi naravne nesreče ali višje sile.
Skupek težav
Kot pove Vesna Borin s CSD Dolenjska in Bela krajina, v zadnjem času še ne opažajo posebnega porasta vlog v luči podražitev energentov in stroškov ogrevanja. »Višje položnice so šele začele prihajati, ljudje pa bodo za njihovo kritje najprej porabili prihranke. Vse pogosteje pa zaznavamo, da gre za skupek težav in finančnih stisk, ki se nekaj časa nabirajo, potem pa se oseba ujame v začaran krog in ne vidi več izhoda. Skratka, težava navadno ni samo konkretna podražitev, recimo elektrike ali goriv, temveč opažamo, da je problem globlji, navadno obstaja že pred samo oddajo vloge, povzročena pa je z neugodnimi socialnimi in materialnimi razmerami, iz katerih vlagatelj izhaja.«
Manj prošenj kot predlani
Trend po iskanju izredne denarne socialne pomoči se spreminja. Borinova pove, da so imeli v letu 2019 nekaj čez 2000 vlog, v letu 2020, ki ga je močno zaznamovala epidemija, je število vlog naraslo za približno 20 odstotkov, lani pa ni bilo opaziti trenda naraščanja. »To si pojasnjujemo s tem, da so si ljudje finančno stisko zmanjšali tudi s pomočjo finančnih spodbud oziroma protikoronskih ukrepov vlade. Na centrih tako nismo zaznali predvsem vlog za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin, saj je bilo možno v ta namen unovčiti tako imenovane turistične bone, bili pa so tudi solidarnostni dodatki,« pove Borinova in doda, da pri njih odobrijo okrog 90 odstotkov vlog po izredni denarni socialni pomoči.
So pa stiske in težave ljudi različne, zato se razlikuje tudi pristop do posamezne vloge, pravi. »Če strokovna delavka v ugotovitvenem postopku ugotovi, da gre za kompleksno, širšo stisko, obravnavamo vlogo v strokovnem timu. Za razjasnitev okoliščin se lahko opravi tudi terenski obisk.«
Prosilci se spreminjajo
Na CSD Dolenjske in Bele krajine opažajo, da so bili pred časom prosilci za izredno pomoč v večini starejši ljudje z nizkimi pokojninami, osebe brez dohodkov ali brezposelne osebe srednjih let. V zadnjem času pa je med prosilci vse več zaposlenih, ki prejemajo minimalne dohodke, s katerimi ne morejo pokriti tekočih življenjskih stroškov, ter mlade družine, ki imajo stanovanjske kredite ali pa plačujejo visoke najemnine.
»Zlasti v času epidemije je veliko stisk povzročila nepričakovana izguba služb ter manjše plače zaradi odsotnosti z dela zaradi karanten, varstva otrok in šolanja na daljavo, posledično pa so se zvišali stroški prehrane in kurjave,« pojasni Borinova.
Tudi na CSD Posavje, ki je krajevno pristojen za območje občin Krško, Kostanjevica na Krki, Brežice in Sevnica, opažajo, da v zadnjem obdobju med prosilci prednjačijo starejši in družine. Vse več je primerov družin, ki se finančno zadolžijo (stanovanjski krediti, leasingi za avto ali kaj tretjega) po poplačilu teh obveznosti pa jim zmanjka za kritje osnovnih mesečnih življenjskih stroškov.
Kot pove direktorica Marina Novak Rabzelj, so v letu 2019 prejeli 2727 vlog za izredno denarno socialno pomoč, predlani 3183 vlog, lani pa spet manj, 2861 vlog. Povečanje v letu 2020 povezujejo s širjenjem koronavirusa, pa tudi z naravno nesrečo, neurjem s točo, ki je ob koncu poletja prizadela občino Sevnica. Povečanja števila vlog zaradi zadnjih podražitev energentov in hrane za zdaj še ne opažajo.
Vse več mlajših
Enkratne denarne pomoči nudijo tudi na Območnem združenju Rdečega križa Novo mesto. Kot pove sekretarka Barbara Ozimek, jih prosilci lahko dobijo enkrat letno ob izrednih situacijah, in sicer največ do višine 260 evrov. Običajno gre za pačilo položnic za najnujnejše stroške, kot so elektrika, komunala in ogrevanje ter pomoč pri plačilu najemnine.
Socialna delavka na Rdečem križu Maja Gorenc Šulc pravi, da je ravno te dni interna komisija za pomoči obravnavala 26 vlog iz šestih različnih občin, od tega je bilo šest vlog za drva, preostalo so bile položnice za elektriko, najemnino in komunalo.
Doda, da so se med epidemijo malce zamenjali uporabniki: več je mlajših družin, tujcev, zlasti moških delavcev, ki so sem pripeljali družine. »Njihove žene so običajno brezposelne, otroci se šolajo. Več je tudi tujih moških, ki pripeljejo moške sinove, da se tu šolajo v srednji šoli – tudi izven novomeške občine,« pove Gorenc Šulčeva.
Ko se dolg nabere
Da so stiske marsikje velike, opažajo v tako v Karitas Brežice kot Škofijski karitas Novo mesto. Generalni tajnik novomeške Karitas Simon Dvornik pove, da je v začetku leta vedno porast prošenj za pomoč, letos je še večji zaradi covida-19, gre pa predvsem za pomoč pri plačilu položnic za najnujnejše stroške.
»Ne morem reči, da je to posledica podražitev energentov – te posledice se bodo videle šele čez nekaj mesecev. Velik del prošenj se ne nanaša samo na trenutni račun za neko storitev, ampak na serijo neplačanih računov. To pomeni, da se večina obrne na nas, ko jim resnično že teče voda v grlo – ko jim grozi zaprtje vode, odklop elektrike ipd. Ljudje najprej poizkusijo plačati račune, dokler gre, potem se dolg pričenja nabirati in upajo na kako nepredvideno rešitev, šele ko je dolg zelo velik in jih zagrabi panika, se obrnejo na nas,« pove Dvornik.
Doda, da opažajo tudi porast prošenj lastnikov manjših podjetij, ki so v krizi bolj občutljiva na tržne spremembe in se jim je v koroni zalomilo. »A dobra stran je, da takšne osebe ne potrebujejo veliko, da se poberejo,« pove Dvornik.
Letno v Škofijski karitas Novo mesto za plačilo položnic namenijo okrog 70.000 evrov, je pa sredstev še dovolj tudi ob morebitnem povečanju prošenj, pravi Dvornik. Med prosilci ne opaža neke skupine, ki bi izstopala, saj z različnimi vrstami pomočmi (družabništvo, izobraževanje, psihosocialne pomoči …) nagovarjajo širok spekter stisk. Se pa prosilci ponavljajo, ravno tako narava pomoči. Vsem ponudijo pomoč še v materialnih dobrinah – predvsem hrano, obleke in medicinske pripomočke.
Hrana je iskana
Da je vse več potreb po hrani, opažajo v Karitas Brežice. Njena dolgoletna vodja Zinka Žnideršič pravi, da so lani prehranske pakete razdelili 242 osebam – prosilci lahko dobijo enega na tri mesece. Tudi obleka in obutev sta še aktualni, razdelili so je 500 kilogramov. Oblačil zdaj zaradi epidemije ne sprejemajo, črpajo pa stare zaloge. Pri plačilu položnic na leto pomagajo do višine 150 evrov. Sicer pa so v brežiški Karitas dejavni tudi v svetovalni pisarni.
Prihranijo za položnice
Da prosilcem vse več pomeni pomoč v prehranskih paketih, se kaže tudi na dolenjskem koncu. Na novomeškem Rdečem križu opažajo, da je teh prošenj čedalje več.
»Ljudje nam povedo, da tako veliko prihranijo. Ker jim osnovnih stvari ni treba kupiti, jim ostane denar za položnice. Pri nas je čas te pomoči omejen, običajno za leto dni, zlasti ko gre za mlajše družine, saj jih spodbujamo, da sami kaj spremenijo, da rešijo svojo situacijo. Imamo program socialne aktivacije, zlasti za dolgotrajno brezposelne, pomagamo jim pri pisanju prošenj za zaposlitev, usmerjamo jih, skratka skušamo jih motivirati in spodbuditi, da sami kaj naredijo in ne le čakajo na pomoč,« pove Maja Gorenc Šulc.
Posebna skupina, kjer ni omejevanja prehranske pomoči, so samohranilske družine in starejši, kjer se stvari ne morejo drastično spremeniti. Paket dobijo enkrat na mesec.
Hrane imajo na Rdečem križu zdaj k sreči dovolj, poleg svoje jo dobijo tudi iz posebnega evropskega sklada, ki je povečal dobavo na račun covida-19. Paketi so sestavljeni raznovrstno; vsebujejo moko, riž, olje, mleko, testenine, konzerve, napitke, piškote, čaj, kavo … Tudi hrano, zbrano v trgovinah, razdelijo. Starejšim uporabnikom jo vozijo v sedem občin, če ne morejo sami ponjo, v projektu donirane hrane pa sodelujejo tudi z novomeškim Lions klubom.
Opažajo, da je vse več prošenj po toaletnih potrebščinah in čistilih. Vse to je drago, a tudi nujno, enako kot tudi bela tehnika, kuhinjska posoda in pohištvo.
Nekatere je sram
Med prosilci za pomoč so tudi razlike – nekatere je sram in sploh ne pomislijo, da bi jim kdo lahko pomagal, na drugi strani pa so takšni, ki izkoristijo čiste vse mogoče pomoči.
Med prve sodijo pretežno starejši, ki jim niti ne pomagajo toliko denarno kot z nasveti. »Pri njih ugotavljamo, da sploh niso navajeni zaprositi za nič, to je zanje tabutema, čeprav vidimo, da živijo v zelo slabih razmerah in skromno. Oni ne uveljavljajo niti pravic, ki bi jim pripadale: varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, enkratno denarno pomoč … Zato jim izpolnjujemo obrazce in usmerjamo na prava vrata. Na takšne smo še posebej pozorni,« pove Ozimkova.
Simon Dvornik s škofijske Karitas razmišlja, da je treba ljudem res položiti na srce, da ni nič slabega oddati prošnjo za pomoč. »Mnogi rečejo, da ni potrebno, da pomoč bolj potrebuje nekdo drug. Ni res. Osvoboditi se je treba takšnega načina razmišljanja. To, da si priden in urejen, ne sme biti kazen, da ne smeš dobiti pomoči. Ljudje smo družbena bitja – vsak dnevno kaj potrebuje od drugega. Velikokrat je splet okoliščin tak, da se moraš nasloniti na drugega in sramu tu ne sme biti,« poudarja.
Drugi izkoristijo vse
Kot opažajo na Območnem združenju Rdečega križa Novo mesto, pa obstajajo družine, ki so res navajene izkoristiti čisto vse mogoče oblike pomoči, in teh sploh ni tako malo. »Že za enkratno denarno socialno pomoč zaprosijo na vseh naslovih: pri nas, na Karitas, na občini in pri državi. Vse skupaj lahko znese tudi do 1500 evrov na leto. Problem je, ker taka praksa postaja nekaj utečenega, kar pa po naše ni ravno spodbuda za lastno dejavnost,« pove Ozimkova.
Največkrat gre za mlajše družine, ki so usvojile tak način preživetja. »Da je nekdo že nekje dobil denarno pomoč, pa se skoraj ne ve – podatki so zasebni in varovani, mi tega ne moremo izvedeti. Ko jih vprašamo, pa redkokdo pove po pravici,« pove Ozimkova.
