Državni zbor je od ustanovitve leta 1992 obravnaval 49 interpelacij proti ministrom, slabo tretjino (14) v iztekajočem se mandatu. Proti ministrom v aktualni vladi Janeza Janše je bilo v dveh letih vloženih devet interpelacij, nobena ni bila uspešna. Poslanci so obravnavali tudi predloga dveh ustavnih obtožb proti nekdanjemu premierju Marjanu Šarcu in trenutnemu predsedniku vlade Janezu Janši, ki sta bili prav tako neuspešni. Od leta 1992 je bilo sicer vloženih sedem predlogov ustavnih obtožb, noben od njih pa ni bil izglasovan.
Zaključuje se izjemno pester mandat državnega zbora, ki sta ga zaznamovali predvsem odločitvi nekdanje stranke SMC in Desusa za vstop v vlado Janeza Janše leta 2020. V trenutnem mandatu je status zamenjalo 13 poslancev oziroma dobrih 14 odstotkov vseh na strankarskih listah izvoljenih predstavnikov ljudstva.
V dveh letih vlade Janeza Janše je v državnem zboru nastal popoln kaos. Na volitvah leta 2018 je bilo izvoljenih 88 poslancev iz devetih list političnih strank, dva poslanca volijo predstavniki italijanske in madžarske narodne skupnosti. Med političnimi strankami je le Nova Slovenija do danes obdržala enako število poslancev. Stranke SMC, Desus, Levica in SNS imajo manj poslancev, druge več.
SMC odšla v zgodovino
Največ poslanskih mest je izgubila SMC, ki danes kot takšna niti ne obstaja več, saj se je združila s stranko GAS predsednika državnega sveta Alojza Kovšce in se preimenovala v Konkretno. Najmočnejša stranka v prejšnjem mandatu državnega zbora je pred štirimi leti dobila deset poslanskih mest, danes jih ima le štiri. Do prvega izstopa je prišlo že dva meseca po volitvah, ko je Milan Brglez prestopil k Socialnim demokratom. Brglez je bil nato maja leta 2019 izvoljen za evropskega poslanca, zato je takratna SMC dobila nazaj poslansko mesto v državnem zboru.
Tri mesece po začetku Janševe vlade se je zgodil prvi prestop, ki je bil posledica vstopa SMC v Janševo koalicijo. Poslanec Janko MÖderndorfer je maja leta 2020 izstopil iz SMC in prestopil v LMŠ, ki je zanj postala že šesta stranka v politični karieri, kar velja za slovenski rekord. Le tri dni kasneje je SMC zgubila še enega poslanca; stranko je zapustil Gregor Židan in prestopil k Socialnim demokratom.
Po enem letu vlade so iz SMC izstopili še vodja poslanske Janja Sluga, predsednik državnega zbora Igor Zorčič in Branislav Rajić, ki so ustanovili poslansko skupino nepovezanih poslancev. Pridružil se jim je še Jurij Lep, ki je izstopil iz Desusa. Na začetku letošnjega leta je Igor Zorčič ustanovil svojo stranko LIDE, Janja Sluga in Jurij Lep sta konec januarja postala člana zunajparlamentarne stranke Gibanje Svoboda, ki jo je prevzel nekdanji predsednik uprave Gen-I Robert Golob, medtem ko je Branislav Rajić že konec lanskega leta prestopil v SAB.
Zadnja poslanka, ki je izstopila iz SMC, je bila konec prejšnjega leta Mateja Udovč. Postala je nepovezana poslanka in se včlanila v zunajparlamentarno stranko nekdanje predsednice Desusa Aleksandre Pivec Naša Dežela.
Poslanska skupina Desusa le na papirju
Na listi Desusa je bilo na zadnjih parlamentarnih volitvah izvoljenih pet poslancev, štiri leta kasneje njihova poslanska skupina obstaja le še na papirju. Desus je na zadnjih parlamentarnih volitvah dobil pet mandatov, danes ima uradno štiri poslance, a sta le dva med njimi člana stranke. Poslanska skupina Desus se je v zadnjih dveh letih »odcepila« od stranke. Najprej so poslanci zrušili predsednico Desusa Aleksandro Pivec, nato pa so kljub izstopu stranke iz koalicije podpirali vladne predloge, ki jim je strankina centrala nasprotovala.
Kot že omenjeno, je prvi poslansko skupino Desus zapustil Jurij Lep. Poslanca Roberta Polnarja je Desus zaradi neskladja s stališči stranke sicer izključil že decembra 2020, a je ostal član poslanske skupine. V skladu s parlamentarnimi pravili lahko namreč poslanec izstopi iz poslanske skupine, ne more pa biti izključen. Minuli teden je iz stranke Desus izstopil Branko Simonovič, ki se je prav tako odločil, da bo ostal član poslanske skupine, katere polovica ni več članov stranke.
Stranko Levica zapustili trije poslanci
Pestro dogajanje v zaključujočem se mandatu ni bilo omejeno le na dogajanje, povezano s SMC in Desusom. V tednu, ko je zaprisegla Janševa vlada, je iz Levice izstopil vidni član in poslanec Franc Trček ter postal član poslanske skupine Socialnih demokratov. Ti so sicer pridobili največ poslancev, na njihovi listi je bilo na parlamentarnih volitvah izvoljenih 10 poslancev, danes pa jih je 13.
Poleg že omenjenega prestopa Gregorja Židana in Milana Brgleza iz SMC v SD se je stranka okrepila tudi z Željkom Ciglerjem, ki je januarja letos izstopil iz stranke in poslanske skupine Levica.
Levica je edina stranka Koalicije ustavnega loka (LMŠ, SD, Levica in SAB), ki je med mandatom občutno izgubila moč v parlamentu. Po zgodovinskem uspehu na volitvah leta 2018, ko so dobili devet poslancev, jih ima poslanska skupina uradno le sedem, med katerimi pa je le šest članov stranke. Poleg Ciglerja in Trčka je stranko nedavno zapustila Violeta Tomić, a se je odločila, da bo del poslanske skupine Levica.
Iskrice med SNS in SDS
Na državnozborskih volitvah je med parlamentarnimi strankami najslabši rezultat dosegla SNS, ki je dobila štiri mandate. Danes ima le tri poslance, kar je najmanjše število poslancev, ki jih lahko ima poslanska skupina. Do izstopa iz SNS je prišlo decembra leta 2020, več kot mesec pred padcem vlade Marjana Šarca, ko je Lidija Ivanuša prestopila v največjo parlamentarno stranko SNS. Prestop ni najbolj osrečil prvaka SNS Zmaga Jelinčiča. »Prodajala se je že prej, preden je vstopila v politiko. Ves čas se je dogovarjala s Pojbičem. Šla je tja, kamor paše, izdajalcev ne rabim … Ta zadeva je trajala dolgo časa, in samo čakali smo, kdaj bo našla izgovor. Zdaj ga je našla, napisali pa so ji ga v SDS, da se malo opraviči,« se je na prestop med drugim odzval Jelinčič. Predsednik SNS se je hitro ohladil, saj je že čez nekaj mesecev podpisal sporazum o sodelovanju z vlado Janeza Janše.
