Novice Svet24

Tudi na vrhu se stvari razcepijo na prvo in drugo vrsto. Ker seveda mora biti razlika med puloverjem za 300 evrov in tistim za 2400. Tako lahko prvovrstnega Valentina najdemo v ljubljanski Galeriji Emporium, nekaj metrov naprej po Wolfovi je Max Mara, še malce naprej pa tista prodajalna, pred katere izložbo je ostrmel tudi neki Japonec. Osupel je skorajda padel na kolena pred plaščem Maisona Margiele, luksuzne francoske modne znamke. V Tokiu si ga namreč niso drznili naročiti, na ljubljanski Wolfovi 5 pa drzno hodijo po robu. Ha, si morete misliti?!

Wolfova 5 res štrli iz povprečja. Je edinstvena in bolj kot prodajalni podobna galeriji ali pa celo svetišču. V njej si ne moreš privoščiti, da bi pomerjal plašče, suknjiče kot po tekočem traku – ker bi si to pač zaželel. Pri njih se z materiali ne šalijo in kupcu res želijo prodati neomadeževano oblačilo. In tam z modnimi stvaritvami ravnajo previdno in pazljivo, kot z največjo dragocenostjo. No, umetnino. V razstavljene kose so dobesedno zaljubljeni. In ne moreš si kaj, da jih ne bi razumel. Četudi si pred njihovimi vrati morda malce vihal nos. 

»Zavedamo se, kako nastane takšen kos – koliko časa se ustvarjalci o njem pogovarjajo, tuhtajo o izdelavi, nato oblačilo ustvarjajo, mi se vanj zaljubimo in izberemo za našo prodajalno. Ta ljubezen ni kratkega veka,« pripoveduje Teja Lavrenčič, ki z Judito Treppo vodi prodajalno, katere stalne stranke so večinoma zelo izobraženi, razgledani, navdušenci nad umetnostjo.

Predsodek greha

Če povprečnega človeka s povprečno plačo vprašamo, kaj je zanj luksuzno oblačilo oziroma obutev, se bo verjetno orientiral glede na ceno. Kaj pa je luksuzno za Judito Treppo? »Luksuz je lahko občutek toplote, mehkobe tkanine na goli koži, plašč, v katerega bi se ovili za vedno, tudi čas, da kaj postorimo, ustvarimo sami ... Pri nas se tako imenovanih ‘luksuznih izdelkov’ in ‘luksuzne mode’ že dolgo drži predsodek greha. V profesionalnem modnem žargonu izraz 'luxury goods' opredeljuje izdelke prvih linij modnih hiš najvišje ravni, s predpisano kakovostjo, inovativnim, raziskovalnim pristopom, avtorskim dizajnom, tudi z natančno opredelitvijo pojavljanja in predstavitve na trgu, priporočene prodajne cene.«

Pri njih se lahko o marsičem podučiš – izveš, kakšen je videti francoski šiv, na primer. Marsikdo si le napase oči, to so med našim obiskom storili tudi turisti – najprej mlado dekle, sledila ji je nemško govoreča štiričlanska družina – čudili so se in tešili svojo radovednost. Tudi sama se vedno s pričakovanjem ustavim pred njihovo izložbo, pogledam vse cene in se igram, da vidim, ali znam pravilno cenovno ovrednotiti kakšen kos. Morda nekoč tudi kaj kupim. Poznam nekoga iz mojega plačnega razreda, ki si je za posebno priložnost to že privoščil. Bila sem zraven, ko je pred več kot desetimi leti v prodajalno zakorakal v poceni bundi. Nič postrani ga niso gledali, vsak kos, ki sta mu ga predlagali Judita in Teja, ga je prevzel. 

Luksuz v nadstropjih

Mateja Jordovič Potočnik

Slehernik se verjetno počuti bolj na domačem terenu v Galeriji Emporium, saj deluje kot klasična veleblagovnica, kjer si varno anonimen. Seveda se začneš spraševati, ali si sploh na pravem mestu, ko vate že na prvi polici butne cena črne torbice – 2100 evrov. Še dobro, da mi ni všeč, prav nič posebnega ni. Lahko pa v njihovih štirih nadstropjih najdeš tudi kaj za svoj žep, sploh v tem času sezonskih razprodaj. Na Wolfovi 5 o razprodajah neradi govorijo, saj dojemajo besedo razprodati kot razvrednotenje blaga. Raje govorijo o ugodnem nakupu.

Vodja Galerije Emporium Doris Šantek nam je povedala, da imajo precej stalnih strank, ki so jim zveste že več kot deset let in so vesele, da ponudbo osvežujejo z novimi, njim nepoznanimi znamkami. »Moški so postali boljši kupci, saj se pogosteje prepustijo rokam stilista.« Pri njih so vsi prodajalci pravzaprav svetovalci – stilisti, pri katerih se lahko stranke naročijo vnaprej, se pogovorijo o željah in jim pripravijo nabor oblačil, da jim ni treba tavati po prodajalni, če so na tesnem s časom. Za tako storitev se odloča čedalje več Slovencev. 

Zadovoljni s prodajo

V Galeriji Emporium je Valentino ena njihovih najbolj luksuznih znamk, sicer pa ponujajo dober nabor na enem mestu. To potrjujejo tujci, od katerih se mnogi radi vračajo v Ljubljano. Kljub temu da se nam zdi, da imajo v tujini vsega več, boljšo ponudbo. 

Za ta čas omejitev in spreminjajočih se pravil so po besedah Doris Šantek zadovoljni. »Posebej pri znamkah višjega cenovnega razreda se padec prodaje ne pozna – skok v tujino ni več tako samoumeven.« Lani so zagnali tudi spletno prodajo in je prav tako lepo stekla. Še vedno pa je dovolj tistih, ki so privrženci nakupovanja v živo: dotakniti se želijo materiala, večji užitek jim je stopiti v trgovino … Zato v svetlih prostorih Galerije Emporium v krasni secesijski zgradbi na Prešernovem trgu, kjer je bil včasih Centromerkur, prva ljubljanska veleblagovnica, vidijo svojo prihodnost v svetlih tonih.

Dobim luksuz na spletu? 

Na spletnem portalu, ki bi ga v slovenščino prevedla kot najboljša skrivnost, sem našla nekaj luksuza čisto poceni. No, zapisati bi morala »poceni«. Če govorimo o luksuzu, je cena tja do 500 evrov najbrž drobiž? Če bi mi bili všeč taki bolj robustni, čez kolena segajoči škornji, bi ob pogledu na tiste znamke Baldinini verjetno vriskala, saj so bili lažji kar za 75 odstotkov (z vrtoglavih 1437 na 359 evrov), gospe s konfekcijsko številko 44 bi si lahko črni plašč Max Mare privoščile za pol cene. 639 evrov se veliko bolje sliši kot 1279, mar ne? Če ta ne gre povsem v vaš proračun, pa bi si lahko nabavile znamko Boss za 585.

Ampak takile biseri so omejeni zgolj na en primerek, ne Bossovega ne Max Marinega plašča niso imeli v moji številki. Prav tako ne plašča Michael Korsa na znanem portalu Net-a-porter. Subtilni leopardji vzorec v črno-sivi izvedbi je bil videti vabljivo, lepo bi se podal tako na džins kot elegantno obleko – in bil je dosegljiv le en klik stran za pol cene, 275 evrov. Naslednji dan, ko sem enakega ugledala v Galeriji Emporium v središču Ljubljane, kjer je bil znižan za samo 30 odstotkov in bi ga dobila za 385 evrov, je tistega v spletni trgovini že nekdo ugrabil.

Po plašč na obroke

Sem ga pa lahko otipala in nadela na svoja ramena v prodajalni ter se prepričala, da je občutek res dober. Mehak, fin material. Mislim, da bom začela varčevati za plašč! Tako kot so ženske delale v prejšnjih časih, ko si je tudi moja mama morala Murin plašč s svojo delavsko plačo kupiti na kar nekaj obrokov. Če hočem tistega res posebnega ameriškega oblikovalca Jasona Wuja, ki se je proslavil s kreiranjem za Michelle Obama, pa bi si morala nekaj mesecev trgati od ust. Na spletni razprodaji sem enega zagledala za 2451 evrov. Ja, znižan je bil. Lep je, ni pa videti prav topel. Mene rado zebe, tako da ga bom pustila za Carry iz Seksa v mestu. Ta revica je še v snegu hodila v sandalih – brez nogavic.

Judita Treppo, modna poznavalka in kreativna vodja Wolfove 5: 

Ljubljana kot modna prestolnica počasi zori

V prodajalni ob Gerberjevem stopnišču že dvajset let predstavljajo prve linije ženskih in moških oblačil modnih hiš, ki so jim po modni filozofiji in estetiki blizu, skoraj brez izjeme so v Sloveniji ekskluzivne: med njimi brutalno lepoto Ricka Owensa, Maison Margiela, Barbaro Bui, Valentina, Alexandra McQueena, ženstveno Alberto Ferretti ... Pri moških vrhunsko poslovno modo Kitona z možnostjo izbire najboljših tkanin in z ročno izdelavo oblačil in obutve, tudi po meri. »Bi si pa v mestnem jedru želeli več modne družbe, trgovin na enaki ravni, saj se razen redkih izjem zdi, da so velika modna imena prisotna le v ponudbi kozmetike in očal.«

Kje po vaših informacijah slovenski državljani največ kupujejo luksuzna oblačila? So zadovoljni s ponudbo v naših prodajalnah ali morajo v tujino?

Slovenska modna publika od nekdaj spremlja modo in jo sprejema. Z veseljem, včasih bolj poznavalsko od velemestne, tudi drzno in zahtevno, v dizajnu pričakujejo iskrenost in vsebino, ne dekorja. Ljubljana kot modna prestolnica počasi zori, z živim slovenskim oblikovanjem in mednarodno ponudbo, tudi mednarodnimi kupci; naše zveste stranke prihajajo tudi iz Pariza, Egipta, Norveške, Španije, žal pa mesto ne zmore omame Vie Spige v Milanu ali pariške Avenue Montaigne, nakupovalnih prestolnic, ki so z načrtovanim mestnim programom, koncentracijo trgovin sorodne ravni in ustrezno podporo ustvarile vzdušje, ki začara in pozlati vsak nakup.

V kateri kos garderobe bi se Janini bralki ali bralcu splačalo investirati?

Priporočamo razmislek o trajni vrednosti oblačil, ki jo zagovarjamo od začetka. Modni guru Demna Gvasalia oznanja trajnost kot nov modni trend, torej izbrati dobro oblikovano oblačilo, ki ga vzljubimo, ljubimo leta in se z njim lepo postaramo. In dokumentarni film The True Cost o nastajanju in ceni hitre mode na račun človeka in okolja.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana.

Revija Jana