sledilo je grenko razočaranje

Vlada si je premislila - v Tolminu ne bo evrov

Vesna Humar
4. 2. 2022, 16.12
Posodobljeno: 4. 2. 2022, 16.19
Deli članek:

V Tolminu imajo pravnomočno gradbeno dovoljenje za prenovo zdravstvenega doma s poudarkom na ureditvi tako imenovanega satelitskega urgentnega centra, torej nujne medicinske pomoči. Projekta so se lotili na podlagi obljube države, da bodo na letošnjem razpisu tovrstni centri imeli prednost. A država si je premislila in v Tolminu so ostali brez denarja.

Neva Blazetič
Za nujno medicinsko pomoč imajo v Tolminu na voljo dobrih dvajset kvadratnih metrov. Če prideta dva pacienta, morajo enega oskrbeti v avtomobilu.
Naložba v Tolminu bi stala sedem milijonov evrov - posoške občine denarja nimajo.

Za prebivalce zgornjega Posočja, ki ga pokriva Zdravstveni dom Tolmin, je dostop do zdravstvenih storitev precej zahtevna stvar. ZD Tolmin pokriva največji teren v Sloveniji, ki obsega območje občin Tolmin, Kobarid in Bovec na skupni površini 941 kvadratnih kilometrov.

21 kvadratov za največji teren v Sloveniji

"Območje delovanja je zaradi obsežnosti in specifičnosti terena edinstveno tudi glede izoliranosti, saj meji na sosednji Italijo in Avstrijo ter je obenem precej oddaljeno od izvajalcev sekundarnih, še precej več pa od izvajalcev terciarnih ravni zdravstvene dejavnosti," poudarjajo na občini Tolmin. Urgentni center v Šempetru je pač daleč, za marsikoga uro ali celo več vožnje, zato je satelitski urgentni center za Tolmin nujna naložba.

Sedanji prostori za nujno medicinsko pomoč merijo 21 kvadratnih metrov, kar pomeni, da sprejmejo samo enega bolnika. Če pride v istem času še eden, ga morajo oskrbeti v reševalnem vozilu, ker drugje ni prostora. Nepredstavljivo, sploh poleti, ko na območju prebiva na tisoče turistov. "Nujno potrebujemo urgentno ambulanto, kot se spodobi," je večkrat poudaril direktor doma Gaudencio Lucas Triep.

Ubogali so navodilo ministrstva

O potrebah tolminskega zdravstvenega doma so se z vlado obsežno pogovarjali ob obisku ministrov na Goriškem. Ministrstvo za zdravje je nato poslalo dopis, v katerem je občino pozvalo, naj posreduje podatke o naložbah v primarnem zdravstvu, za katere menijo, da so prioritetne. V dopisu je ministrstvo navedlo da bodo "prioritete financiranja investicijskih projektov v 100-odstotnem deležu: satelitski centri in nujna medicinska pomoč, centri za krepitev zdravja in rehabilitacijski centri."

Še novembra, ob obisku vlade v Obalno-kraški regiji, je državna sekretarka na ministrstvu za zdravje napovedovala, da bodo na letošnjem razpisu imeli prednost satelitski urgentni centri, ki jih Slovenija ni postavljala vse od leta 2015.

Na občini Tolmin so tako pripravili projekt celostne prenove centralnih stavb zdravstvenega doma s poudarkom na preureditvi urgence: "Za izvedbo projekta smo konec lanskega leta že pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje. Z objavo razpisa pa je sledilo globoko razočaranje - iz njegove vsebine je namreč razbrati, da satelitski urgentni centri sploh niso predmet sofinanciranja."

V razpisu, ki je bil objavljen minule dni, o urgentnih središčih, torej ni več ne duha ne sluha.

Morda pa po volitvah ...

V javnem pismu sta Triep in tolminski župan Uroš Brežan ministra Janeza Poklukarja povprašala o razlogih za spremembo. Zakaj je vsebina razpisa drugačna? Zakaj država občin, ki so delale v dobri veri, da jesenski dogovor drži, država niti ni obvestila o spremembah? Ter ali morda ministrstvo načrtuje nov razpis?

Na ministrstvo smo naslovili novinarska vprašanja s podobno vsebino. O razlogih za to, da so si nenadoma premislili, niso odgovorili ničesar. So pa zagotovili: "Ministrstvo bo predvidoma do konca leta 2022 objavilo javni razpis za (so)financiranje investicij na primarni ravni v prostore za izvajanje nujne medicinske pomoči in satelitskih urgentnih centrov."

V obljubi sta skriti vsaj dve pasti. Beseda "predvidoma" vsebuje 24. april, torej datum, ko bodo parlamentarne volitve in se vsi načrti lahko ponovno postavijo na glavo. Besedica "so" v oklepaju pred financiranjem pa nakazuje, da morda sploh ne bo več govora o 100-odstotnem, temveč zgolj delnem pokritju stroškov.