Državna enota za neeksplodirana ubojna sredstva (NUS) na upravi za zaščito in reševanje je lani opravila 654 intervencij, kar je skoraj dve na dan oziroma skoraj 30 odstotkov več kot leta 2020. Povečanje števila najdb predstavnik NUS Igor Boh pripisuje tudi epidemiji, saj so imeli ljudje več časa za opravila na vrtovih ali v gozdovih.
Skupaj so v letu 2021 našli 4271 kosov neeksplodiranih ubojnih sredstev, kar je za petino več kot leto prej. Še bolj se je najdena količina povečala v masi, saj so odstranili za 13.363 kilogramov bomb, kar predstavlja kar 70-odstotno rast v primerjavi z letom 2020, je na nedavni novinarski konferenci izpostavil Boh. Največ najdb je na severnem Primorskem, kjer je lani prišlo tudi do dveh nesreč s smrtnim izidom. Januarja je v zaselku Voglarji na Trnovski planoti zaradi eksplozije francoske topovske granate življenje izgubil 64-letni domačin, marca je v eksploziji v Postojni umrl 74-letni zbiratelj, ki naj bi bombo sestavljal iz različnih ostankov. »Težava so zbiralci, ki takšna sredstva odnašajo domov, nato pa vanje posegajo z namero, da jih očistijo eksplozivnih in smodniških polnitev. In takrat nemalokrat pride do nesreče,« pravi Boh. Zanesenjake, ki se ukvarjajo z zbiranjem najdenih predmetov iz vojnih časov, zato poziva, da bombe pustijo pri miru ter raje zbirajo stvari, ki niso eksplozivne in nevarne.
Upokojenci na minskem polju
Z minami je posejan tudi Maribor, ki je bil med drugo svetovno vojno eno najbolj bombardiranih mest v takratni Jugoslaviji. Zavezniki so štajersko prestolnico bombardirali 29-krat in odvrgli okrog 16 tisoč bomb. Sredi letošnjega januarja so v zadnji odmevni akciji izvedenci uspešno odstranili 350-kilogramsko letalsko bombo. Boh ob tem poudarja pomembnost preventivnih pregledov zemljišč pred začetkom gradbenih posegov v krajih, kjer je verjetnost za to velika. Kljub vsem opozorilom so lani po njegovih besedah prejeli vsega pet vlog za izvedbo. Zakonodaja preventivnih pregledov za zdaj ne predpisuje, daje pa možnost, da zasebni investitorji zanj zaprosijo brezplačno. Pred dnevi so delavci med urejanjem novega doma za ostarele v Vrtojbi po naključju naleteli na dve topovski granati avstrijskega porekla iz obdobja prve svetovne vojne. Po temeljitem pregledu so bombni strokovnjaki nato našli še tri manjše, prav tako iz obdobja prve vojne.
Sam tovoril 250-kilogramsko lepotico
Predstavniki NUS so lani izvedli tri uničenja, v katerih so poskrbeli za šest ton najdenih sredstev. V marsikaterem primeru so morali bombe zaradi slabega stanja uničiti na kraju; takih primerov je bilo 167, skupaj pa so uničili 3021 kosov v skupni teži več kot sedem ton. Na upravi za zaščito in reševanje ljudi pozivajo, da se najdenih eksplozivnih teles ne dotikajo in jih ne prenašajo, pač pa pokličejo na številko 112 ali 113 in počakajo do prihoda strokovnjakov. Ne tako kot neka Celjanka, ki je najdeno ročno bombo nemške izdelave aprila 2018 lastnoročno prinesla na upravno enoto. Leto prej je strani časopisov polnil možakar iz Vurberka, ki je med iskanjem zaklada z otroki v gozdu naletel na 250-kilogramsko letalsko bombo ameriške izdelave, naložil na prikolico, odpeljal na domače dvorišče in se z najdbo pohvalil na družbenih omrežjih. Na vrata so mu hitro potrkali kriminalisti, zaradi kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti pa se je znašel v sodnem procesu, ki se je končal s sodnim opominom.
