Danes potrjen v DZ

Kakšne spremembe prinaša novosprejeti zakon za ureditev problematike posojil v frankih?

L.J. / STA
2. 2. 2022, 18.03
Posodobljeno: 2. 2. 2022, 18.10
Deli članek:

DZ je danes z 52 glasovi za in osmimi proti potrdil zakon za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih. Zakonu sta nasprotovali vlada in banke, ki so že napovedale, da bodo za zakon vložile pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za njegovo začasno zadržanje.

Profimedia
Vrednost franka je poskočila leta 2015, ko je švicarska centralna banka odpravila vezanost valute na evro in s tem zgornjo omejitev vrednosti valute

Leta 2015 je švicarska centralna banka odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto frank, kar je za kreditojemalce v Slovenijo pomenilo povečanje obveznosti do bank, saj je vrednost franka glede na evro  v nekem trenutku poskočila celo za 30 odstotkov. Zakon o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih določa porazdelitev valutnega tveganja med kreditojemalca in banko za pogodbe, sklenjene v obdobju preden je švicarska banka odpravila zgornjo omejitev za tečaj valute, ki je bila pred 2015 vezana na evro.

Danes sprejeti zakon predpisuje, da se v kreditne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene med 28. junijem 2004 in 31. decembrom 2010, vključi anekse, v katerih bo določen obseg najvišje dopustne spremembe valutnega tečaja. S tem se bo valutno tveganje prerazdelilo med pogodbenima strankama. Anekse h kreditnim pogodbam, tudi za že odplačane, morajo banke pripraviti v 60 dneh po uveljavitvi zakona in jih vročiti kreditojemalcu v 75 dneh.

Predlog so pripravili v Združenju frank, v parlamentarni postopek pa ga je vložil državni svet. V Združenju frank so predlog z limitom tečaja pripravili po tistem, ko je DZ oktobra 2019 zavrnil predlog zakona državnega sveta, ki je predvideval konverzijo v evrske kredite. Združenje frank je ves čas za ureditev problematike želelo sistemsko rešitev, združenje bank pa zagovarja individualno obravnavo primerov.

Banke zakonu nasprotujejo, njihove očitke pa v DZ zavračajo

Očitke bank, da je zakon škodljiv, zaradi retroaktivnosti neustaven, ekonomsko in socialno neupravičen, operativno neizvedljiv in da ogroža finančno stabilnost bančnega sistema, je predsednik državnega sveta Alojz Kovšca v torkovi obravnavi predloga v DZ zavrnil. Predlog ni v neskladju z ustavo, reševanje pred sodišči je posamično nemogoče, ker sodna praksa ni enotna, postopki so predolgi in dragi. Zakon je tehnično izvedljiv, saj so banke zaradi tožb ničnosti pogodb, ki nimajo zastaralnega roka, dolžne ohraniti podatke, če ne, jih imajo kreditojemalci, je dejal.

V torek je ustavno sodišče javno objavilo, da je razveljavilo sodbi, s katerima sta sodišči zavrnili zahtevek posojilojemalcev za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih ter za vračilo preplačil. Ugotovilo je, da sodbi nista ustrezno odgovorili na pomisleke glede presoje standarda pojasnilne dolžnosti bank in nepoštenosti. Kot so poudarili v združenju bank, ni prišlo do zaključka, da so kreditne pogodbe v švicarskih frankih nične.

Čeprav so v bankah poudarili, da zakon ni izvedljiv, saj so podatke zaradi varovanja osebnih podatkov hranijo 10 let od prenehanja od poslovnega razmerja, kar pomeni, da za kreditne pogodbe, ki so bile odplačane pred letom 2012, ni več podatkov, in da lahko zaradi kazni, ki jo predpisuje zakon, brez bančne licence ostane večina bank na slovenskem trgu, je DZ zakon potrdil. Z njim so soglašali v poslanskih skupinah SDS, SNS, Levica in SD ter del poslancev v poslanskih skupinah NSi, DeSUS, LMŠ.

Valutna kapica na koncu višja od prvotnega predloga

DZ sicer danes ni podprl predloga dopolnila Levice, da se valutna kapica aktivira, ko zaradi spremembe tečaja znesek preostanka kredita odstopa za več kot pet odstotkov od zneska, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, ali ko višina anuitete za toliko odstopa od tiste, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita. Tako je predvideval prvotni predlog, a so prag na odboru za finance na predlog SDS, NSi in Konkretno dvignili na 10 odstotkov.