Aktualna slovenska vlada se je namenila z evropskimi sredstvi digitalno izpopolniti področja po državi, kar je tako Evropi kot slovenskim občinam obljubila v projektu vzpostavljanja pametnih mest in skupnosti (PMIS). Z njim bi bile občine do leta 2023 upravičene do osmih milijonov evrov evropskega denarja. Še osem milijonov pa bi prejele po tem letu. Občine so se že začele množično prijavljati na razpis, a ga je ministrstvo za javno upravo septembra lani zaradi nepravilnosti razveljavilo in obljubilo novega. Izvedbo slednjega je ustavila Černačeva služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Razpisa ne bo, opeharjene občine pa lahko pozabijo na koristi digitalne preobrazbe in obljubljeno povrnitev stroškov, ki so jih imele s prijavljanjem na propadli razpis.
Sporna komisija in postopkovne nepravilnosti
Razpis je v celoti pripravila komisija na direktoratu za informacijsko družbo ministrstva za javno upravo. Zalomilo se je že pri komisiji, ki bi ocenjevala prijavljene projekte občin. Ker ni bilo vzpostavljenih jasnih kriterijev za člane komisije, so vanjo vključili tudi nekatere sporne zunanje strokovnjake. Kabinet ministra za javno upravo Boštjana Koritnika je namreč pri nekaterih od teh ljudi tudi prek aplikacije Erar ugotovil, da so kot prejemniki sredstev povezani z občinami, ki so se prijavile na razpis. Zaradi tega in številnih drugih postopkovnih nepravilnosti je Koritnik razpis septembra razveljavil. Med občinami je završalo. Čeprav jih je minister miril z javno obljubo novega razpisa, slednjega ne bo. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za javno upravo, je Černačeva služba vlade za razvoj 23. decembra njihovo vlogo za odločitev o podpori za razpis zavrnila.
S prvim januarjem letos je direktorat za informacijsko družbo z ministrstva za javno upravo v celoti prešel na Andrijaničevo službo vlade za digitalno preobrazbo. Na naša vprašanja in prošnje za pojasnila se niso odzvali, iz službe vlade za razvoj pa so nam potrdili, da so se na razpisu res pojavila »velika tveganja za uspešno izvedbo javnega razpisa in doseganje zastavljenih ciljev«.
Občinam niso sporočili, da so se prijavile zaman
Zakaj ministra Černač in Andrijanič (slednji se je minuli torek v Studiu ob 17.00 na nacionalnem radiu pohvalil s po njegovem mnenju zavidljivo visoko stopnjo digitalne ozaveščenosti po državi) dejstva o fiasku projekta ne sporočita tudi občinam, nam niso odgovorili z nobenega ministrstva oziroma vladne službe. Tudi z ministrstva za javno upravo ne, so nam pa od tam pojasnili, da je Černačeva služba v negativnem mnenju, kjer je praktično na celi črti diskvalificirala projekt, predlagala, da se »tovrstne projekte lahko vključi v nov program za izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2021–2027, pristojnost za nadaljnje aktivnosti v zvezi s tem pa ima Služba vlade za digitalno preobrazbo«.
Podobno so nam odgovorili iz Černačeve službe vlade za razvoj: »Tveganja, faktorji negotovosti za uresničitev specifičnega cilja ter doseganje kazalnikov in rezultatov so se pojavili tudi z vidika realnosti časovnega razporeda za izvedbo javnega razpisa ter operacij.« Dodali so, da so v okviru krovne »operacije FP 2014–2020 dodeljena sredstva, ki znatno presegajo pravice porabe. Nekatere operacije sicer ne bodo izvedene v odobrenem obsegu, vendar je višina preseganja tako visoka, da je treba nove operacije usmeriti v izvajanje prek mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in v bodočo finančno perspektivo.« Vse skupaj so torej, če birokratsko latovščino prevedemo po domače, preložili na nek nedefiniran čas v prihodnosti.
Raziskava, ki jo lahko vržejo v koš
Pred samim razpisom je sicer ministrstvo za javno upravo raziskalo, kaj slovenske občine na področju digitalizacije sploh potrebujejo. Pridobili smo obsežen dokument, v katerem so navedene rešitve in cilji posameznih občin. Naštejmo le nekaj primerov. Občina Ajdovščina je denimo na področju upravljanja z viri in infrastrukturo izpostavila iskanje rešitev glede energetske učinkovitosti stavb, izboljšanja javne razsvetljave in izboljšanja na področju gradbeništva. V občini Dobrovnik so načrtovali informacijski center za zbiranje informacij o nepravilnostih v okolju na področju javnih storitev. V občini Kočevje pa si želijo z E-vlogami izboljšati upravne in administrativne postopke. S predlaganimi rešitvami bi občine lahko izboljšale tudi internetno infrastrukturo, svojo energetsko učinkovitost in denimo nadzor kakovosti vode v vodovodnih omrežjih. Zaradi odločitve Černačeve razvojne službe, ki je razpis dokončno uničila, pa je vsebina raziskave brezpredmetna. Projekt so razpustili, raziskave in rešitve pa zabrisali v koš.
Namesto razvoja zgolj predvolilni bombonček
Vpleteni kolapsa ne priznajo ne občinam ne konzorcijem, sestavljenim iz posameznih občin. In kam so izginili evropski milijoni, ki bi lahko z izvedbo razpisa pripomogli k izboljšanju kakovosti življenja v številnih slovenskih občinah? Ministra Černač in Andrijanič sta odločila, da bosta teh 16 milijonov evrov porabila za digitalni bon '22. Njegova vrednost bo 150 evrov, prejeli pa naj bi ga šoloobvezni otroci, vpisani v deveti razred, dijaki srednjih šol, udeleženci višješolskih izobraževalnih programov na področju naravoslovja in tehniških ved ter odrasli in upokojenci, ki se bodo letos udeležili subvencioniranih izobraževalnih programov.
Gre le za nepremišljeni volilni bombonček? »Seveda,« opozarja Emilija Stojmenova Duh, predavateljica elektrotehnike in vodja centra 4PDIH, ki dodaja: »Zakon, ki predvideva digitalni bon, je diskriminatoren. Digitalna vključenost zgolj za posameznike pa odraža globoko nerazumevanje procesa in takšen ukrep je recept za katastrofo.« Podobno pravi rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič: »Prihodnost je digitalna in uspešne družbe potrebujejo krepitev digitalnih kompetenc. Rešitev v predlogu zakona o digitalni vključenosti ni najboljša pot za dosego tega cilja.«
