»Skoraj četrtina prebivalstva, starejšega od 50 let, ni cepljena, s čimer so izpostavljeni hujšemu poteku bolezni ali celo smrti,« pravijo na zdravniški zbornici, ki z omenjenimi zdravniškimi organizacijami poziva k takojšnji uvedbi pravila preboleli in cepljeni. V primeru nadaljevanja epidemioloških valov pozivajo tudi k uvedbi obveznega cepljenja.
V Avstriji so medtem predstavili popravljen zakon za uvajanje obveznega cepljenja, ki za necepljene predvideva drakonske denarne globe. Posamezniki, ki bi zavrnili obveznost, so lahko letno oglobljeni s skupaj 3600 evri. Zakon bodo uveljavljali policisti, po zadnjih popravkih pa bo veljal za starejše od 18 let. Pred tem je veljal za starejše od 14 let.
Obvezno cepljenje v Avstriji spodbudilo Podravje
Z avstrijskim uvajanjem obveznosti cepljenja je zanimanje za cepljenje naraslo tudi v podravski regiji, iz katere se na delo v Avstrijo vozi približno 18 tisoč dnevnih migrantov. V Zdravstvenem domu Ptuj so glede tega razpravljali z župani spodnjepodravskih občin, poroča Štajerski tednik. Ugotavljajo, da ukrepi v sosednjih občinah močno vplivajo na interes za cepljenje pri nas. »To je pričakovani učinek obveznosti, ki prinaša posledice pri plači in svobodnem gibanju,« komentira nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber.
Keber zagovarja uvedbo obveznega cepljenja za starejše in ogrožene populacije, splošni obveznosti pa ni naklonjen. »Obveznega cepljenja ni treba pospremiti s hudimi sankcijami,« pravi, »že samo dejstvo, da država to razglasi in veže na pogoj PC, bi povečalo interes za cepljenje.«
Iz epidemiološkega vidika je raven precepljenosti proti covidu-19 nezadovoljiva, odgovarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), a pri tem ne morejo presojati, ali bi obvezno cepljenje kot pravna ureditev res imelo željen učinek na povišanje precepljenosti. »Ravno zaradi kompleksnosti teme je v razpravo o obveznem cepljenju in pomenu le-tega za družbo nujno vključiti tudi druge strokovnjake in imeti širši družbeni konsenz (klinike, ostale javnozdravstvenike, pravnike, komunikologe ...),« pravijo na NIJZ, ki so na posvetu 23. decembra na to opomnili tudi ministra za zdravje Janeza Poklukarja.
Okno za cepljenje se zapira tudi zaradi volitev
Ob tem ne moremo mimo očitnega, da so za april napovedane državnozborske volitve, kar meče senco dvoma na sposobnost politike, da v tem času uzakoni nepriljubljene ukrepe. V tej luči gre brati tudi bežno opazko predsednice zdravniške zbornice Bojane Beović, ki je v začetku decembra dejala, da za obvezno cepljenje potrebujemo širok družbeni konsenz, ki bi ga dosegli z veliko državnozborsko večino, ali pa bi to odločitev prepustili kar referendumskemu vprašanju.
Referendum ni izključen
Vsekakor gre za kombinacijo strokovne in politične odločitve, opozarja Keber, vendar je »vezati strokovno vprašanje na referendumski odgovor zagotovo izmikanje odgovornosti«. Po drugi strani pa prizna, da je vprašanje obveznega cepljenja za stopnjo težje vprašanje, saj se v odgovoru nanj ljudje odrečejo avtonomiji in pustijo, da jim država to vsili.
Zdravniško zbornico smo prosili za dodatno razlago tedanjega stališča Beovićeve. Odgovorili so nam, da bodo glede tega spregovorili na jutrišnji tiskovni konferenci.
