Judovska deklica Ana Frank je štela le 15 let, ko je leta 1945 po dveh letih skrivanja umrla v koncentracijskem taborišču. Njen dnevnik, objavljen po njeni smrti, je najbolj znano prvoosebno pričevanje judovskega življenja med drugo svetovno vojno.
Dolgo se je ugibalo, kdo je njo in njeno družino izdal nacistom, preiskovalci pa imajo zdaj osumljenca: Arnolda van den Bergha, Juda iz Amsterdama.
Preiskovalci, med katerimi so bili zgodovinarji in drugi strokovnjaki, so na primeru delali šest let. S pomočjo računalniški algoritmov so iskali povezave med različnimi ljudmi, kar bi sicer terjalo na tisoče človeških ur.
Van den Bergh je bil član amsterdamskega judovskega koncila – organa, ki so ga na judovskih območjih uvedli nacisti. Ti so koncil razpustili leta 1943, njegove člane pa strpali v koncentracijska taborišča. Ne pa tudi van den Bergha, ki je tudi po tistem skupaj s soprogo še naprej živel v Amsterdamu. Govorilo se je tudi, da naj bi član omenjenega koncila naciste zalagal z informacijami.
Vse kaže, da van den Bergh, ko mu je začela teči voda v grlo, izdal Frankove. Kaže tudi, da je Otto Frank, dekličin oče, to vedel, ne pa tudi razkril. Preiskovalci so namreč našli anonimno sporočilo, poslano Otto, v katerem je bil kot izdajalec identificiran ravno van den Bergh.
Van den Bergh je preminil leta 1950.
