Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) sporoča, da so se cene rastlinskih olj lani zvišale za 66 odstotkov, decembra je bilo zaznati rahlo pocenitev, vendar so v splošnem cene dosegle rekordne ravni.
Decembra so se rahlo popravile tudi cene žit, kar FAO pripisuje predvsem žetvam v južni hemisferi. Nižje cene od leta 2020 je imel le riž, ki se je pocenil za štiri odstotke. V povprečju so se žitarice podražile za 27,2 odstotka glede na leto 2020.
Cene mleka so bile v povprečju za 16,9 odstotka višje kot v prejšnjem letu. Meso se je medtem podražilo za 12,7 odstotka glede na prejšnje leto. Najbolj se je podražilo ovčje meso, sledita mu goveje in perutninsko, svinjsko pa se je rahlo pocenilo.
Cene sladkorja so v povprečju poskočile za 37,5 odstotka. Vsi indeksi so beležili rahel popravek navzdol v decembru. Strokovnjaki FAO to pripisujejo strahovom trgov pred ponovnim zapiranjem javnega življenja ob pojavu koronavirusne različice omikron.
»Medtem ko v običajnih razmerah višje cene vodijo v povečano proizvodnjo, visoke cene surovin, nadaljevanje pandemije in še bolj negotove podnebne razmere puščajo le malo prostora za optimizem glede vrnitve k stabilnejšim tržnim pogojem leta 2022,« ocenjuje ekonomist iz FAO Abdolreza Abbassian.
»Dogajanja na svetovnih trgih močno vplivajo tudi na dogajanja na slovenskem trgu, ki je majhen in cenovno zelo občutljiv,« pravi Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije. »Slovenija kot majhna država, je na spremembe cen v svetu in EU močno odzivna, zato vsak dvig cene pomeni visok vpliv na cene proizvodov,« dodaja.
Cene se bodo dvignile za 10 do 20 odstotkov
»Posebnost prehranskega sektorja je, da podjetja tako visokih dvigov stroškov ne morejo neposredno takoj prevaliti na potrošnika. Pogajanja za dvig cen na trgovskih policah in v javnih zavodih so dolgotrajna in zelo zahtevna. Zato se bodo napovedane podražitve iz lanskega leta na trgovski polici poznale šele letos,« pojasnjuje Zagorčeva. Ocenjuje, da se bodo dvigi cen gibali med 10 in 20 odstotki.
»Dvig cen energentov, vhodnih surovin, repromaterialov pesti vse člene v verigi, tako kmete, kmetijska in živilska podjetja in tudi trgovino. Tako so se že dvignile tudi odkupne cene pri kmetih,« je dejala Zagorčeva.
Surs: Hrana se je podražila za štiri odstotke
Takšnega pretresa v Sloveniji še ne čutimo. Na Statističnem uradu RS (Surs) so izračunali, da se je hrana podražila za štiri odstotke. Kako so se zadnja štiri leta gibale cene posameznih vsakodnevnih potrebščin, si lahko ogledate v priloženi tabeli.
Cene izdelkov iz žita, torej kruh in testenine, so beležile rahel dvig, največje naraščanje cen pa smo občutili pri mesu in siru. Lani smo občutili tudi dvig cen jajc in olja, ostale cene so bile relativno stabilne ali so se celo znižale.
Meso bo februarja dražje za 20 odstotkov
Vendar to ne pomeni, da cene ne bodo naraščale. V Celjskih mesninah napovedujejo, da bo dvig cen na končnem izdelku nujen, saj se je energija zanje podražila za 500 odstotkov, dražje so tudi surovine in proizvodnja. Izidor Krivec, predsednik uprave Celjskih mesnin, je povišanje cen napovedal za februar, najverjetneje za 20 odstotkov. Poleg tega razmišljajo, da bi opustili proizvodnjo nekaterih izdelkov.
V Perutnini Ptuj so cene posameznih izdelkov dvignili že novembra, v povprečju za deset odstotkov. Ob tem napovedujejo dodatne podražitve vseh vrst mesa in mesnih izdelkov, saj podražitve narekujejo tudi dražje surovine in materiali.
Mleko se bo podražilo za 10 do 15 odstotkov
Ljubljanske mlekarne mleko plačujejo za šest odstotkov več, kot so zanj dali leta 2020. Tomaž Žnidarič, direktor Ljubljanskih mlekarn, pričakuje, da se bodo cene letos, glede na trend zmanjševanja pridelave mleka v vsej Evropi, dvignile za vsaj 10 odstotkov, še verjetneje pa za 15 odstotkov.
Cene so krotili z rezervami v dobavni verigi
Živilska industrija dvig cen napove trgovskim verigam, ki imajo zakonsko določen čas za posredovanje odgovora, ali bodo spremenjeni cenik sprejele ali zavrnile. »Pogosto prihaja do zavrnitve potrditve cenikov s strani trgovine zadnji dan pred iztekom roka. Temu nato sledijo nova pogajanja in nova napoved spremenjenih cenikov,« je kritična Zagorčeva, ki si želi, da bi se trgovci hitreje odzivali.
Marija Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenija (GZS), je v intervjuju za Novice Svet24 pred več kot mesecem dni napovedala, da se z zbornico živilskopredelovalne industrije pogajajo o tem, da se podražitve razdelijo vzdolž dobavne verige s ciljem, da jih potrošnik občuti čim manj. Množično draženje izdelkov v skupini hrane pričakuje v prvem četrtletju tega leta.
