Iz proračuna države so lani prelili več kot milijardo evrov v pokojninsko blagajno, da je 626.700 upokojencev prejemalo pokojnine. V ugodnih gospodarskih razmerah je za eno pokojnino, podobno kot zadnja štiri leta, prispeval poldrugi (1,52) zaposleni. Do leta 2042, ko naj bi zaradi staranja število aktivnih oseb padlo pod število upokojenih, bo proračunsko dopolnjevanje pokojnin v višini čez dve milijardi evrov ali zavrlo vitalne naloge države ali nižalo že zdaj prenizke pokojnine. Ker lani občepelega rezervnega demografskega sklada v visoki zadolženosti Slovenije ni realno pričakovati, prihodnjo vlado čaka ponovna pokojninska reforma in z njo višanje upokojitvene starosti.
Bo leto 2022 leto bombonov tudi za upokojence?
Letos se bodo ženske in moški predčasno upokojevali pri 65 letih z vsaj 15 leti delovne dobe, redno pa pri 60 letih s 40 leti delovne dobe. Slednje pomeni najmanj zagotovljeno pokojnino, ki so jo lani uveljavili v višini 620 evrov.
Moškim bo letos pripadla višja, 61,5-odstotna odmera pokojnin od najugodnejšega 24-letnega povprečja plač oziroma vplačevanja prispevkov. Prihodnje leto, ko bo uveljavljeno izenačenje z odmero za ženske, pričakujejo še dva odstotka več.
Januarja bodo drugič izplačane izredne socialne pomoči vsem, ki prejemajo pokojnino pod 732 evri. Lani, ko so jih po PKP 7 izplačali prvič, jih je dobilo 300 tisoč upokojencev. To pomeni, da jih je toliko prejemalo pokojnine pod 713 evri, kolikor je lani znašala meja za socialni dodatek.
Februarja bodo pokojnine usklajene in poračunano izplačane od januarja. Po zakonu (ZPIZ-2), ki predvideva delno uskladitev z naraščanjem bruto plač in delnim višanjem življenjskih stroškov, je svet pokojninskega zavoda ZPIZ predlagal štiriodstotno uskladitev. Zakonu o izvrševanju proračuna je zaradi izrednih epidemijskih izplačil plač bliže 2,5-odstotna uskladitev. Za toliko se bodo marca povišali dodatki za pomoč in postrežbo, ki jih prejema 33 tisoč zmerno do najtežje prizadetih starejših.
Od maja je v parlamentu zakon, s katerim je Desus predlagal še 3,5-odstotno izredno uskladitev pokojnin za poravnavo zaostankov iz kriznih let. Izvršni odbor Desusa je decembra predlagal še višjo, petodstotno izredno uskladitev. Odločitev, ki jo bodo sprejeli te dni, utegne biti v predvolilnih tednih za upokojence ugodna.
Junija bo izplačan letni dodatek k pokojninam, ki ga že nekaj let izplačujejo v petih različnih višinah. Najvišjega tistim z najnižjimi pokojninami, kar pomeni, da ne gre več za »regres« oziroma dodatek za rekreacijo, pač pa za dobrodošel socialni korektiv. Socialni dodatki lajšajo preživetje, a nimajo nič z zavarovanjem.
Mimo zavarovanja v pokojninski pragozd
Ker je socialni sistem poln krivic in obenem ugodnosti za manj upravičene, je potreben korenite reforme. Te še ni na obzorju. Zato sistem pokojninsko-invalidskega zavarovanja, skozi katerega aktivni državljani solidarno vzajemno prispevajo za upokojeno generacijo, postaja vse teže razumljiv pragozd.
Ob pokojninah, ki so povezane z višino prispevkov med delovno dobo, je v sistemu še več kot 40 različnih kategorij pokojnin in njihovih dopolnitev, ki s prispevno stopnjo niso povezane.
Dopolnjevanje je zakonska obveznost proračuna
Kapitalska družba (KAD) v pokojninsko blagajno že leta prispeva po 50 milijonov evrov na leto. Primanjkljaj – nekaj čez 1,1 milijarde evrov – je pokril državni proračun. Letos SPIZ načrtuje že 6,47 milijarde evrov visoko porabo in več kot 1,2-milijardno dopolnitev iz proračuna. Največ – 1,6 milijarde evrov – je proračun v pokojninsko blagajno prispeval na začetku reforme leta 2014.
To je že tretja najvišja postavka proračuna države, za šolstvom in športom (dobri dve milijardi) ter socialno varnostjo (poldruga milijarda evrov). Promet z dobro milijardo evrov je uvrščen za dopolnjevanje pokojnin.
Zakonsko obvezo pokrivanja primanjkljaja v pokojninski blagajni je proračun »dobil« po uvodni pokojninski reformi. Z njo je vlada leta 1996 delodajalcem prispevno stopnjo za pokojninsko in invalidsko zavarovanje dvakrat znižala s 15,50 odstotka na 8,85 odstotka od plač v prid višji produktivnosti, zaposlenosti in prilivom v proračun. Zaposleni ves čas plačujejo 15,5 odstotka in Slovenijo vzdržujejo kot edino v Evropi, kjer imajo skoraj enkrat višji prispevek od svojih delodajalcev. Odhodki za pokojnine so leta 2020 znašali 10,51 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), leta 2019 pa celo samo 9,59 odstotka BDP. To je najmanj v zadnjih desetih letih in tudi eden najnižjih deležev v Evropi.
Evropska projekcija napoveduje, da bo postarana Slovenija leta 2060 dolg do pokojnin lahko pokrila z najvišjim, 15,3 odstotka BDP obsegajočim deležem v EU-27. Gre samo za izplačilo pokojnin, saj vsi izdatki ZPIZ že zdaj obsegajo čez 12 odstotkov BDP. Projekcijo je EU pripravila na osnovi ZPIZ-2, ki je zagotovil srednjeročno vzdržnost pokojnin predvsem z višjo upokojitveno starostjo in dal vedeti, da Slovenijo čaka še ena trda reforma pokojninskega sistema.
Zaradi visoke zadolženosti je demografski sklad brez smisla
Načrt je bil, da bo primanjkljaj dolgotrajno, vsekakor pa po letu 2014, blažil rezervni demografski sklad. Čeprav je bilo njegovo oblikovanje z reformnim zakonom ZPIZ-2, uveljavljenim leta 2013, zapovedano do konca leta 2014, je aktualna vlada prva, ki je zakon poslala v parlamentarno obravnavo. V njej je po tretjem branju občepel, saj je zakon pripravila tako, da k izplačilu pokojnin ne bi prav nič pomagal.
V sklad naj bi preoblikovali Slovenski državni holding in vanj združili še preostale tri upravljavke državnega premoženja: Kapitalsko družbo, Družbo za upravljanje terjatev bank in Družbo za svetovanje in upravljanje nepremičnin. Razen dobrodošle racionalizacije s preložitvijo med osem in deset milijard evrov vrednega državnega premoženja s štirih družb v en sklad, v zakonu ni bilo nič smiselnega.
Preostane torej le pokojninska reforma
Vzdržnost pokojninskega sistema bo torej treba zagotoviti z njegovo ponovno reformo. Njen osrednji del bo povišanje upokojitvene starosti.
V Sloveniji je dvig upokojitvene starosti začrtala Bela knjiga o pokojninah. Ministrstvo za delo jo je pripravilo skupaj s številnimi strokovnjaki in jo objavilo spomladi leta 2016.
Bela knjiga je ostala nedotaknjena. Ni edina, ki je s projekcijami podrobno razložila, kaj bo za pokojnine pomenilo leto 2042, ko bo število aktivnih, zavarovanih zaposlenih (zdaj okrog 973 tisoč) zdrknilo pod število upokojencev. Predvsem pa leta 2060, ko se bo sedanjih 21 odstotkov starejših od 65 let povzpelo blizu tretjine. Tega leta bo na sto zaposlenih 108 upokojenih, s prispevki pa bo namesto sedanjih dobrih 70 odstotkov pokritih manj kot 60 odstotkov pokojnin. Vendar je edina, ki je resno predstavila povišanje upokojitvene starosti in množico drugih ukrepov, da bi izdatke za pokojnine obdržali pri relativno znosnih 13 do 14 odstotkih BDP.
Delu do 67. leta ne bo mogoče ubežati
Dvig upokojitvene starosti do 67. leta Bela knjiga predlaga v štirih različicah z daljšim prehodnim obdobjem. Ker ob sedanji strukturi dela v Sloveniji te starost večina ne bi mogla dočakati v aktivnem razmerju, bi po dveh različicah povprečno starost 67 let dočakali leta 2060, po dveh različicah pa 66 let. Brez sprememb bi sedanji zakon ZPIZ-2 leta 2060 zagotovil 64 let povprečne starosti ob upokojitvi. Od uveljavitve leta 2013 je delovno dobo in povprečno starost ob upokojitvi dvignil za dve leti. Tako so se lani upokojevali povprečno 60 let stari s povprečno 38-letno delovno dobo.
Kot uvodno leto reforme so v knjigi zastavili leto 2020. Vstopili smo v leto 2022, ne da bi se spomnili nanjo.
