Spomnimo, sindikat je podpise začel zbirati sredi oktobra, z novelo zakona pa želijo predvsem omejiti možnost izrekanja opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja. Že takrat so opozorili, da se v zadnjem letu v policiji dogajajo očitne zlorabe tega insituta za discipliniranje zaposlenih. Zadostno število podpisov so nato zbrali v dobrih treh tednih. Predlog novele so podprli tudi v Inštitutu 8. marec, predstavniki katerega so jih spremljali tudi ob današnji vložitvi podpisov.
Kot je v izjavi za javnost ob vložitvi podpisov pojasnil predsednik SPS Kristjan Mlekuš, je danes pred njimi sklepni del kampanje »Za delavske pravice,« v okviro katere so zbrali 7323 podpisov. Med spremembami oziroma rešitvami, ki jih prinaša novela zakona, je poudaril, da bi se lahko opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja po novem izdalo »samo pod pogojem, da so izpolnjeni razlogi za redno odpoved, ki morajo biti ustrezno utemeljeni.« Kot najpomembnejšo spremembo je ob tem izpostavil, da imajo zaposleni zoper ta opozorila »ustrezno pravno varstvo pred neodvisnim sodiščem,« kar po njegovih navedbah danes ni mogoče. Predlagajo še, da se do končne odločitve sodišča, če se zaposleni tega posluži, postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitve ne more nadaljevati. Dodal je, da delodajalcu hkrati dopuščajo možnost izredne odpovedi, če za to obstajajo razlogi, ki pa so bistveno strožji.
V prehodnih določbah predlagajo še dve rešitvi, in sicer, da se vsem opozorilom pred odpovedjo, izrečenim pred začetkom veljavnosti tega zakona, če bo sprejet, preneha veljavnost. Na drugi strani delodajalcu dopuščajo možnost prehodnega obdobja dveh mesecev, »v kolikor ocenjujejo, da so bile kršitve vseeno tako velike, da lahko pod novimi pogoji ta opozorila ponovno izrečejo.«
Omogoča, da se utišajo kritični glasovi
H kampanji so po besedah Mlekuša pristopile vse sindikalne centrale, za veliko pomoč pa se je posebej zahvalil Inštitutu 8. marec. Kot je po poročanju STAdejala Mojca Lukan z inštituta, zdajšnja ureditev omogoča, da se z opozorilom pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi utišajo kritični glasovi. Pri tem je navedla primer delavke iz javne uprave, ki je delovala na področju okolja in dobila opomin pred odpovedjo delovnega razmerja, ker je bila kritična. Prav tako je po njenih besedah znan primer delavke v Lidlu, ki je ustanovila sindikat in začela opozarjati na nepravilnosti, zaradi česar je dobila opomin in bila na koncu tudi odpuščena.
Discipliniranje
Mlekuš o konkretnih primerih, zaradi katerih so se odločili za vložitev predloga, po poročanju STA ni želel govoriti. Spomnil je, da je o tem govoril že ob vložitvi pobude za zbiranje podpisov državljanov v podporo predlogu v začetku oktobra lani. Takrat je dejal, da se v zadnjem letu v policiji dogajajo očitne zlorabe instituta opozorila pred odpovedjo zaposlitve za discipliniranje zaposlenih.
Ob tem je takrat omenil primer policista motorista, ki se je fotografiral s protestniki, in zaposlene, ki so dobili opozorila pred odpovedjo delovnega razmerja zaradi komentiranja na družbenih omrežjih.
Najbolj očiten primer pa je po njegovih takratnih navedbah izrek opozoril pred odpovedjo trem ljubljanskim policistom zaradi ukrepanja zoper rumene jopiče na protestu 25. junija. Ta ukrep, ki ga je generalni direktor policije Anton Olaj zlorabil, ni razlog za vložitev pobude, je pa povod za to, je tedaj poudaril Mlekuš.
