Država je v zadnjih letih v vseh dokumentih, ki jih je potrjeval parlament, energetiko opredelila kot eno od panog strateškega pomena. Toda dogajanje na zadnjih razpisih, ki jih vodi vlada Janeza Janše, kaže drugačno sliko. V zadnjih mesecih tako največje posle v državi dobivajo tuje energetske družbe:
- s ponedeljkom bo moral ves javni sektor gorivo za službena vozila točiti na bencinskih servisih v lasti madžarskega Mola;
- že jeseni je za dobavitelja elektrike za javno upravo in številne institucije izbrala hrvaško državno družbo Hrvatska elektroprivreda (HEP);
- med ključnimi dobavitelji plina za pomemben del javnega sektorja je zdaj tudi hrvaško Prvo plinarsko društvo (PPD).
Več kot 25 milijonov evrov je vreden posel, ki ga je na prvi delovni dan leta sklenil Mol, naftno-plinski velikan iz Budimpešte, v katerem ima glavno besedo madžarska država. Ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi Boštjan Koritnik, ga je namreč izbralo za prvega dobavitelja goriva za službena vozila v lasti vseh ministrstev, mestnih občin, upravnih enot, sodišč in centrov za socialno delo, številnih uradov, inšpektoratov in drugih institucij. Do zdaj so javni uslužbenci gorivo točili na bencinskih servisih Petrola, kjer je največji lastnik slovenska država, in na OMV. Oba sta se za isti posel potegovala tudi na tokratnem razpisu, a je bila njuna skupna ponudba za nekaj več kot pol milijona evrov dražja od madžarske. Na ministrstvu so zato izbrali Mol.
Javni uslužbenci, »tankajte« pri Molu, razen če ...
A pri tem utegne priti do velikih težav in nejasnosti. Madžari imajo za zdaj v lasti le 53 bencinskih servisov, kar je osemkrat manj od Petrola in OMV. Glavnina Molovih servisov je v vzhodni Sloveniji. Na širšem območju Ljubljane, kjer ima sedež velika večina javnih institucij, je mogoče najti le tri Molove bencinske servise. Vsi so na obrobju glavnega mesta: dva v BTC, eden pa na Rudniku, kjer je v prometnih konicah največja gneča na poti iz središča mesta. Tudi ob avtocestnem križu Madžari nimajo bencinskih servisov. Prav tako jih ni na Obali. Na poti iz Ljubljane proti Primorski je najbližji v Logatcu.
To težavo so poskušali na Koritnikovemu ministrstvu vnaprej rešiti z odločitvijo, da bodo lahko javni uslužbenci gorivo še vedno točili tudi na bencinskih servisih Petrola in OMV, a le v treh primerih:
- če je Molov bencinski servis od lokacije, kjer ima posamezno ministrstvo, urad ali druga javna institucija parkirana službena vozila, oddaljen več kot pet kilometrov,
- ko Mol na načrtovani službeni poti nima bencinskega servisa,
- ob izrednih objektivnih okoliščinah, na katere uporabnik nima vpliva.
Toda v praksi bo, ker je ministrstvo raje kot Petrol izbralo Madžare, prihajalo do velike zmede. To dokazuje dopis, ki so ga prejeli uslužbenci enega od ministrstev. Njegov sedež je od najbližjega Molovega bencinskega servisa oddaljen dobre štiri kilometre. V dopisu je mogoče prebrati, da lahko uslužbenci točijo gorivo na bencinskih servisih Petrola in OMV le »v objektivnih okoliščinah«. Kot primer navajajo inventuro na najbližjem Molovem bencinskem servisu.
Petrol ostal dvakrat na suhem
Kako bodo torej javni uslužbenci vedeli, kje in kdaj lahko točijo gorivo? Kot je razvidno iz dopisa, bodo morali pred vsako službeno potjo preveriti, ali je razdalja od naslova parkirišča do najbližjega bencinskega servisa več kot pet kilometrov in ali se bencinski servis Mol morda nahaja na »neposredni relaciji« njihove službene poti.
Kaj pomeni »neposredna relacija«? Da lahko točijo gorivo na bencinskem servisu, ne da bi zato morali zaviti s poti. »Če uporabniki dnevno opravljajo službene poti, predlagamo, da se vsaj za najpogostejše relacije preveri, kje se toči gorivo pri dobavitelju Mol,« so avtorji dopisa poskušali rešiti zagato. Za vsak primer bodo imeli javni uslužbenci v avtomobilih še vedno službene kartice za bencinske servise Petrola in OMV. A pozor: vsak javni uslužbenec bo pred začetkom poti moral preveriti, ali še veljajo.
Mol že upravlja bencinske servise Ine, za lastništvo katere že več let bije pravne bitke s hrvaško državo. Lani se je z avstrijskim OMV dogovoril o nakupu 120 bencinskih servisov v večjih mestih in na avtocestnem križu, večje število pa se jih nahaja tudi na Obali. Do zaključka 301 milijon evrov vredne transakcije naj bi prišlo letos. To bi lahko pomenilo, da bo Petrol takrat dokončno ostal brez posla z državo. Prav tako je vprašanje, ali ga bo kdajkoli še dobil. Molu namreč cenovno konkurenčnost omogočajo zmogljivosti v lastnih rafinerijah na Madžarskem in Slovaškem, ki jih Petrol nima.
Elektriko bodo dobavljali Hrvati
V vsakem primeru bo posel z državo pomembno povečal Molove prihodke v Sloveniji, ki so med epidemijo v letu 2020 padli pod 250 milijonov evrov. Obenem to ni edini posel z državo, ki ga je izgubil Petrol. Državnim institucijam bo tako do leta 2025 elektriko dobavljal HEP, ki je v lasti hrvaške države. Za to je ponudil skoraj 32 milijonov evrov (skupaj s trošarino in DDV), kar je tri milijone evrov manj od ponudbe edinega konkurenta – družbe E3, ki je v lasti Petrola. Tudi pod to odločitev se je podpisal Koritnik.
HEP, ki mu ugodnejše cene od drugih trgovcev omogočajo lastni proizvodni viri, je v zadnjih tednih prišel še do več drugih poslov z javnimi naročniki:
- v Javnih službah Ptuj so ga konec novembra izbrali za glavnega dobavitelja električne energije, in sicer si lahko v obdobju leta dni obeta 1,18 milijona evrov (brez DDV) prihodkov;
- na občini Šentjur so ga konec leta izbrali za dobavo električne energije v obdobju treh let, pogodba je vredna 1,038 milijona evrov;
- z Mestno občino Koper je v istem času podpisal triletno pogodbo za dobavo električne energije za občinske potrebe (483.000 evrov) in javno razsvetljavo (307.000 evrov);
- javno podjetje Komunala Slovenj Gradec mu je zaupalo triletno dobavo električne energije, za kar bo prejel 573.000 evrov;
- od njega bo dve leti elektriko kupoval tudi Gozdarski inštitut Slovenije, kar ga bo stalo 135.000 evrov;
- manjšo pogodbo je dobil tudi na občini Hrpelje - Kozina, z enoletno dobavo elektrike bo ustvaril 54.800 evrov prihodkov.
Družba HEP Energija je bila tudi edini ponudnik na javnemu naročilu RTV Slovenija za dobavo električne energije za obdobje leta dni, a je bila ponujena cena (8,7 milijona evrov) za več kot trikrat višja od ocenjene vrednosti javnega naročila, zato so jo izločili.
Trikrat izbirali dobavitelja plina, vmes pa cene v nebo
Na področju plina pa na slovenski trg vstopa tudi hrvaški PPD, tamkajšnji partner ruskega Gazproma. Dosedanje pogodbe, ki jih je imela država, so se končale s koncem lanskega leta. Na ministrstvu za javno upravo so pred več kot pol leta začeli iskati dobavitelja, ki bi državi v naslednjih štirih leta dobavljal plin, a so se stvari vmes močno zapletle.
Na prvo javno naročilo, objavljeno lani maja, se je odzvalo pet podjetij: Petrol, ECE, javno podjetje Energetika Ljubljana, GEN-I in PPD. Njihove ponudbe so se gibale od 3,25 centa do 5,86 centa na kilovatno uro (kWh) zemeljskega plina. Toda na ministrstvu so ugotovili, da vrednost vseh ponudb presega zagotovljena sredstva, zato niso izbrali nikogar. Cene so se medtem zviševale. Ko so šli avgusta v nov krog iskanja ponudb, so se gibale od 4,79 centa do 7,69 centov na kilovatno uro. Takrat so se tudi odločili, da posel za dve leti oddajo Petrolu, ki si je obetal 6,9 milijona evrov.
A so se nato odločili za nov krog pogajanj in decembra podpisali tako imenovane krovne sporazume s štirimi dobavitelji. Posamezna ministrstva in drugi naročniki se z njimi sami dogovarjajo za pogoje sodelovanja. Poleg Petrola so do posla prišli še GEN-I, ECE in tudi PPD. Hrvaška družba je sicer v letu 2020 ustvarila rekordnih 1,3 milijarde evrov prihodkov, s čimer je po tem kriteriju postalo celo tretje največje hrvaško podjetje, takoj za naftno družbo Ina in HEP.
