V drugi polovici oktobra so neznanci poslali osem pisemskih groženj, ki jim je bil priložen naboj večjega kalibra, visokim političnim predstavnikom. Po dveh mesecih in pol policija pojasnjuje, da intenzivna preiskava še vedno poteka, medtem ko na vprašanje, ali so identificirali možne osumljence, ne odgovarjajo.
Twitter
Predsednik vlade Janez Janša je na Twitterju povprašal, ali kdo prepozna pisavo.
Več politikov manjšinske vladne koalicije je pisma z grožnjo, ki jim je bil priložen naboj, prejelo nekaj dni po tem, ko je komercialna televizija Pop TV razkrila posnetke pogovora iz leta 2007 med tedanjim ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom (SDS) in predsednikom uprave DZS Bojanom Petanom.
Na posnetku se Vizjak, ki je danes minister za okolje in prostor, in Petan dogovarjata o tem, kdo bo imel glavno besedo pri lastninjenju in vodenju Term Čatež. Pri tem Vizjak kot minister za gospodarstvo odkrito nagovarja Petana, naj ne plača davkov, saj naj bi s tem »metal denar stran«, medtem ko je vpliven član SDS še ocenil, da je plačevanje davkov »glupo«.
Zavajanje glede groženj
Osem pisem Neznanec ali neznanci so pisemske grožnje z nabojem skupno naslovili na osem oseb, in sicer na premierja in predsednika SDS Janeza Janšo, na predsednika NSi in ministra za obrambo Mateja Tonina, predsednika stranke Konkretno in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, poslansko skupino Desus, poslanca opozicijskega Desusa Branka Simonoviča in Roberta Polnarja ter predsednika in poslanca SNS Zmaga Jelinčiča.
Twitter
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je tvit, v katerem trdi, da je na dom prejel pisno grožnjo, izbrisal.
Nekaj dni po razkritju posnetka pogovora med Vizjakom in Petanom je portal Siol, ki je izrazito provladno usmerjen, objavil informacijo o tem, da sta premier in predsednik SDS Janez Janša ter predsednik NSi in obrambni minister Matej Tonin na dom prejela pisemski grožnji, ki jima je bil priložen naboj.
Premier je v kuverti prejel svojo fotografijo, na kateri je bila narisana tarča, tarče pa so bile narisane tudi na fotografiji njegove družine. Nad fotografijami je bil pripis z grožnjo s smrtjo, neznani pošiljatelji pa s smrtjo niso grozili le prejemnikom pošiljk, ampak tudi vsem podpornikom aktualne vlade.
Še isti dan se je izkazalo, da premier in minister pošiljke nista prejela na dom, temveč so jo prestregli že na pošti. Center za varovanje in zaščito na policiji ima namreč s Pošto Slovenije sklenjeno pogodbo za pregled vseh pošiljk na naslove varovanih oseb, in sicer predsednika vlade, obrambnega in notranjega ministra. Notranji minister Aleš Hojs je na Twitterju kmalu zatem objavil fotografijo naboja in pisma ter zapisal, da je pismo prejel tudi sam, čeprav so ga prestregli že na pošti. Hojs je kasneje tvit brez pojasnila izbrisal.
Intenzivna preiskava
Preiskavo groženj je na zahtevo generalnega direktorja policije Antona Olaja prevzela posebna delovna skupina. Generalno policijsko postajo smo med drugim vprašali, v kakšni fazi je preiskava in ali so kriminalisti že identificirali morebitne osumljence, a smo prejeli zelo skop odgovor. »Delovna skupina, ki jo vodi uprava kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, intenzivno preiskuje sume kaznivih dejanj grožnje po 135. členu kazenskega zakonika, kjer je več oškodovancev prejelo grozilne pisemske pošiljke. Kriminalisti intenzivno zbirajo obvestila in izvajajo druge kriminalistične postopke,« je odgovoril predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija.
Ob tem je dodal, da na Nacionalnem forenzičnem laboratoriju izvajajo forenzične preiskave. O ugotovitvah pa bo policija obvestila državno tožilstvo.
Sprememba zakonodaje
Že mesec dni po pisemskih grožnjah je državni zbor na predlog manjšinske vlade sprejel novelo kazenskega zakonika, ki je omogočila, da bo policija osumljence kaznivega dejanja grožnje proti najvišjim predstavnikom države, med katere spadajo poslanci, člana državnega sveta, člani vlade, sodniki ustavnega in vrhovnega sodišča ter njihovi bližnji, preganjali po uradni dolžnosti, in ne več le na predlog oškodovanca. Spremembe zakonodaje so stopile v veljavo s 15. decembrom.
