Novice Svet24

Število hospitalno obravnavanih bolnikov zaradi zdravstvenih dogodkov, kot so kap in krvavitve, se med korono na ljubljanski nevrološki kliniki ni povečalo, temveč celo nekoliko zmanjšalo v primerjavi z leti pred epidemijo. 

Znanstveniki poskušajo razumeti, zakaj in kako okužba s koronavirusom povzroča omenjene težave v možganih. Kar nekaj študij se je že ukvarjalo s tem, od teh se je ena osredotočila na proučevanje celic, ki običajno sestavljajo možgane in hrbtenjačo, da bi ugotovili, ali so ranljive za okužbo.

Ugotovili so, da se možganske celice lahko okužijo s koronavirusom, nato pa jih lahko virus uporabi kot odskočno desko, da doseže bolj ranljive nevrone. To bi lahko pojasnilo številne nevrološke simptome, ki so jih opazili pri bolnikih s covidom, vključno z izgubo vonja in okusa, zmedenostjo, psihozo in celo možgansko kapjo.

Ena od študij, ki so jih opravili v Vuhanu in je vključevala 217 hospitaliziranih bolnikov s covidom-19, je pokazala, da je imelo 36 odstotkov bolnikov nevrološko simptomatiko. Od tega so pri 24 odstotkih bolnikov opisali prizadetost osrednjega živčevja, pri devetih odstotkih prizadetost perifernega živčevja in pri 11 odstotkih prizadetost skeletnih mišic. Nevrološka simptomatika se je pojavljala bistveno pogosteje pri bolnikih s huje izraženo klinično sliko (46 odstotkov), ki so bili tudi starejši in polimorbidni (z boleznimi več vrst). V povprečju se je nevrološka simptomatika pojavila dan ali dva po začetku bolezni, možganska kap in motnja zavesti pa z nekaj dni zamude.

Številke ne odstopajo

Sašo Švigelj

V Sloveniji se sicer med epidemijo covida-19 in s tem povezanim cepljenjem število hospitalno obravnavanih bolnikov zaradi zdravstvenih dogodkov, kot so kap in krvavitve, ni povečalo, temveč celo nekoliko zmanjšalo v primerjavi z leti pred korono, je povedal prof. dr. Fajko F. Bajrović, vodja kliničnega oddelka za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana. Trditev velja za njihov zdravstveni zavod.

Statistika je naslednja: leta 2019 so zaradi možganskih infarktov na ljubljanski nevrološki kliniki hospitalizirali 996 ljudi, leto kasneje 960, lani pa 941. Možganskih krvavitev pa so leta 2019 obravnavali 213, leto kasneje 187 in lani 210. Če upoštevamo skupno število vseh nevroloških dogodkov, ki jih je obravnavala Nevrološka klinika UKC Ljubljana, je statistična slika taka: leta 2019 jih je bilo 1447, leta 2020 1341 in lani 1326.

Kaj pa cepivo?

Kot je znano, je možnost nastanka krvnih strdkov, ki so odgovorni za kap, nekoliko večja po cepljenju z vektorskimi cepivi proti covidu-19, a se to zgodi zelo redko. Taki zapleti nastopijo le pri eni osebi na 100.000 cepljenih (0,001 odstotka), je povedala stroka.

Tudi pri nas je cepljena oseba doživela trombozo in sočasno trombocitopenijo (strdki in krvavitve obenem) po cepljenju z vektorskim cepivom proti covidu-19. Dvajsetletne mladenke niso mogi rešiti. Igor Rigler, vodja službe za urgentno nevrologijo UKC Ljubljana,  je dejal, da razen omenjene in še enega primera na nevrološki kliniki pri nobenem drugem bolniku niso zaznali povezave med cepljenjem proti covidu-19 in bolezenskimi stanji, zaradi katerih so jih zdravili.