Nekaj več kot mesec dni pred odprtjem iger svetlo rumeni snežni topovi nenehno bruhajo drobne snežne kosmiče, da pripravijo teren za smučarje v Yanqingu, prizorišču olimpijskih iger, oddaljenem skoraj 80 kilometrov od Pekinga.
Upoštevajoč uradno oceno, objavljeno leta 2019, bodo za pripravo snega za vsa olimpijska prizorišča porabili približno 185 milijonov litrov vode. Takšna poraba vode na območju, ki ga prizadenejo suše, je vir kritik številnih okoljskih organizacij.
"Organiziranje olimpijskih iger v tej regiji je odklon, je neodgovorno," obsoja geografinja Carmen de Jong z univerze v Strasbourgu. "Lahko bi izvedli tudi olimpijske igre na Luni ali na Marsu," se je ob tem pošalila.
Organizatorji trdijo, da topove poganja obnovljiva elektrika in da se bo voda po taljenju snega vrnila nazaj v zemljo.
Naravni sneg nastane pri zamrzovanju vodne pare, umetni pa pri zamrzovanju tekoče vode. Naravni ima v svoji sestavi veliko več zraka. Ker so osnovni delci snega med seboj različni, se tudi njune lastnosti razlikujejo, zaradi česar je tudi smuka drugačna.
Umetni sneg je bolj kompakten in stisnjen kot naravni, zato je bolj odporen na višje temperature. Smučarski delavci se sicer izrazu umetni sneg izogibajo in raje uporabljajo izraz tehnični sneg, saj med izdelavo ne dodajajo nobenih umetnih snovi.
