Izvoljenci ljudstva bodo danes odločali o osmem predlogu za interpelacijo proti ministru tretje vlade Janezu Janši, vsi dosedanji predlogi so bili neuspešni.
Opozicijske poslanske skupine LMŠ, SD, Levice, SAB in Nepovezani poslanci predlagajo razrešitev vidnega člana SDS in ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka, za katerega civilne organizacije ocenjujejo, da bi moral oditi že bo fiasku s predlogom sprememb vodne zakonodaje, ki so jih poleti volivci na referendumu zavrnili s plebiscitarno večino.
Delovanje v škodo države
Predlagatelji so ob vložitvi interpelacije poudarili, da so o njej razmišljali že, ko je poleti na referendumu padla v vodo novela zakona o vodah, kapljo čez rob pa so pomenili oktobra razkriti posnetki pogovorov Vizjaka s podjetnikom Bojanom Petanom. Ministru sicer očitajo domnevno nezakonito in netransparentno delovanje v škodo države s tem, ko naj bi leta 2007 prvemu možu DZS Petanu v vlogi tedanjega ministra za gospodarstvo v vojni za prevlado v Termah Čatež odsvetoval odkup in umik lastnih delnic term, saj bi to med drugim pomenilo plačilo davka, in mu predlagal drugačen način za pridobitev vpliva, v zameno za upoštevanje nasveta pa mu je obljubljal kooperativnost države v nadzornem svetu.
Za predlagatelje interpelacije je sporna tudi Vizjakova odobritev povečanja črpanja termalne vode v Termah Čatež v sedanjem mandatu. Ministrstvo za okolje namreč opozarja na kritične razmere na področju rabe geotermalne vode na območju Čateža, medtem pa je Termam Čatež odobrila, da črpa 1,5 milijona kubičnih metrov vode na leto, kar je šestkrat več kot prej. Kljub temu, da je Vizjak leta 2007 izjavil, da je plačevanje davkov »glupo«, ima še vedno zaupanje predsednik vlade.
Opozicijsko reševanje ministra Vizjaka
V ponedeljek so bo na interpelaciji že drugič v tem mandatu zagovarjal minister za notranje zadeve Aleš Hojs, ki mu opozicijske poslanske skupine Levice, LMŠ, SD, SAB in Nepovezanih poslancev očitajo odgovornost za soustvarjanje izrednih razmer v državi, za prekomerno uporabo represivnih sredstev in policijsko nasilje na protestih v Ljubljani, protiustavno omejevanje človekovih pravic z vidika utemeljenosti ter vprašljivo aktivacijo devetega člena zakona o nalogah in pooblastilih policije. Minister očitka zavrača kot neutemeljene. Kot je zapisal v odgovoru na interpelacijo, je vedno ravnal v skladu s prisego, dano ob svoji izvolitvi.
Na dosedanjih osmih interpelacijah proti ministru aktualne vlade je najbližje razrešitvi prišel minister za kulturo Vasko Simoniti, za razrešitev katerega je glasovalo 43 poslancev.
Manjšinska koalicija ima v državnem zboru po novem 37 poslancev, predlagatelji interpelacije proti ministru Vizjaku pa 43. Da bi bila interpelacija proti Vizjaku uspešna, bi moralo za razrešitev glasovati 46 poslancev. Nekaj časa po razkritju afere »glupi davki« je prvak Nove Slovenije in obrambni minister Matej Tonin razkril, da Vizjak nima več njihove podpore. Kljub temu je možnost uspeha interpelacije majhna, saj naj bi se poslanci NSi pri glasovanju zdržali in ne glasovali za razrešitev.
Premier je namreč pred časom ocenil, da bi podpora poslancev NSi interpelaciji pomenila konec manjšinske vladne koalicije, medtem ko je Tonin že nekajkrat ponovil, da stranka ne bo rušila vlade pred prihajajočimi aprilskimi parlamentarnimi volitvami.
V reševanje ministra Vizjaka bodo tako najverjetneje vpletene vse poslanske skupine, ki se niso podpisale pod interpelacijo, tudi dve opozicijski Desus in SNS. Slednja je sicer z vlado podpisala sporazum o sodelovanju, medtem ko poslanci Desusa za dolgotrajno podporo večini predlogov manjšinske koalicije vlado in njene ministre podpirajo brez sporazuma. Centrala Desusa stranko po izstopu iz vlade označuje za zmerno oziroma konstruktivno opozicijo, čeprav predvsem zaradi njihovih poslancev tretja vlada Janeza Janše sploh še obstaja.
