Vojko Urbas naj bi si, ko je bil imenovan na mesto direktorja uprave kriminalistične policije, izjemno prizadeval za to, da na policiji spet zaposlijo Bajramija, zaradi česar je začel (sicer brez uspeha) pritiskati na generalnega direktorja Travnerja.
S pomočjo virov blizu policije in posameznikov, povezanih s slovenskim podzemljem, se nam je uspelo dokopati do pretresljivih informacij in dokumentov, ki odstirajo nevarno početje aktualnega vodstva slovenske policije oziroma njenega generalnega direktorja Antona Olaja. Da je zaradi Škelzena Bajramija, v preteklosti že zaposlenega kot tolmača za albanski jezik v sektorju za posebne naloge uprave kriminalistične policije, od koder se je maja leta 2016 zaradi izredne odpovedi moral posloviti, na policiji prihajalo do številnih nesoglasij in posledično kadrovskih zamenjav, sta letos pomladi že pisala Večer in Dnevnik: ko je vodenje uprave kriminalistične policije prevzel Vojko Urbas, kar se je zgodilo hitro po tem, ko je oblast marca lani prevzela vlada Janeza Janše, je Bajrami prvič zaprosil za ponovno zaposlitev pri policiji. Najprej je mimo razpisa zaprosil za službo lani spomladi, a se je postopek zaključil brez zaposlitve, saj je Bajrami dobil negativno oceno v postopku varnostnega preverjanja. Nato je sodni prevajalec in tolmač Bajrami s prošnjo poskusil še drugič, in sicer na razpisano delovno mesto, povezano s predsedovanjem Slovenije EU, saj da ima »zelo veliko znanja s področja pregona organiziranih kriminalnih združb in ilegalnih migracij na območju balkanskih držav«. Tukaj se pisanje Večera in Dnevnika konča.
Mi smo z raziskovanjem nadaljevali in ugotovili, da je Škelzenu, bratu pred desetletjem v sumljivih okoliščinah umorjenega Fatmirja Bajramija, drugič uspelo, in da se je to lahko zgodilo, se je na policiji odvrtel pravi kadrovski vrtiljak. Pred petimi leti, ko je »ženskar« (točno s tem izrazom je Bajramija opisal njegov nekdanji sodelavec) Bajrami moral zapustiti policijo, je bil poleg njega iz istega razloga (kaznivega dejanja mobinga in nadlegovanja na delovnem mestu, tudi spolnega) obravnavan tudi Vojko Urbas, tedanji vodja sektorja za posebne naloge v upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi. Oba sta bila tudi ovadena, vendar kasneje zadeve niso bile dokazane. Bajrami je takrat prejel odpoved, Urbas pa je bil zgolj premeščen v sektor za operativno-tehnične sisteme v uradu za informatiko in telekomunikacije. A ne za dolgo.
Kadrovske spremembe
Ko je vodenje Generalne policijske uprave sredi lanskega junija prevzel prvi izbranec notranjega ministra Aleša Hojsa Anton Travner, je na mesto direktorja uprave kriminalistične policije takoj imenoval Urbasa, sicer tesnega prijatelja Rajka Janše (brata predsednika vlade Janeza Janše), zaradi česar je z mesta direktorja uprave kriminalistične policije moral leteti dotedanji direktor Boštjan Lindav. Vojko Urbas si je po informacijah in podatkih, ki jih imamo na voljo, izjemno prizadeval za to, da na policiji spet zaposlijo Bajramija, zaradi česar je začel (sicer brez uspeha) pritiskati na generalnega direktorja Travnerja. Ko je nato konec lanskega junija Travner skupaj z notranjim ministrom Hojsem odstopil – seveda Hojs v resnici ni odstopil, je pa njegov zaigrani odstop v resničnega pripravil Travnarja –, je Hojs, ki je torej ostal minister, na mesto generalnega direktorja policije nastavil Andreja Juriča.
Urbas je z zahtevami po Bajramijevi zaposlitvi tako začel pritiskati na Juriča, a tudi ta za Bajramijevo zaposlitev ni želel niti slišati. Urbas je pritiskal dalje in naposled je moral Hojs, ker Jurič Bajramija, ki je po naših podatkihvsaj enkrat prevajal tudi ob boku predsednika vlade Janeza Janše, nikakor ni želel zaposliti, moral najti drugega generalnega direktorja policije. To je konec letošnjega januarja postal Anton Olaj, in minister Hojs si je lahko oddahnil. Olaj je navodilo, da mora zaposliti Bajramija, vzel zares.Rokave je Olaj zavihal takoj: domnevno zaradi nove odgovorne zadolžitve na drugem delovnem mestu je moral maja iz službe generalnega direktorja policije (SGDP) oditi Robert Ferenc, na mesto katerega je Olaj konec maja nastavil svojega dobrega znanca Borisa Koraso, s katerim se precej dobro poznata še iz časov, ko sta bila sodelavca v novomeškem kriminalističnem sektorju policijske uprave.
In zakaj vse to premeščanje?
Zaradi Bajramija vendar, o katerem je Ferenc negativno mnenje spisal celo v obliki preverke, ki je kot tajni podatek shranjena nekje na Generalni policijski upravi, Korasa pa je, kakopak, negativno preverko spremenil v pozitivno, in vrata na policiji so se Bajramiju spet na stežaj odprla.Vmes, med kadrovskim vrtiljakom na policiji, so padali tudi kazenski postopki proti Bajramiju, in po naših informacijah se je to zgodilo, ker so bile ženske, ki so se izpostavile kot Bajramijeve žrtve, izsiljevane. Najmanj ena žrtev je tako prejemala številna sporočila in fotografije z ljubezenskimi prizori, ki naj bi, če si ne bo premislila in zanikala, da jo je Bajrami spolno napadal, končali pri njenem partnerju. Kot je pokazala preverka policije, je fotografije poslal prav Bajrami in podatki o tej preiskavi se po zatrjevanju naših virov blizu policije nahajajo na policiji.
Zakaj je Škelzen Bajrami tako zelo pomemben? Zakaj se ga je kljub številnim negativnim ocenam, preverkam in kljub dejstvu, da ima policija dokaze, da je grozil ženskam, ki so se izpostavile in priznale, kaj vse jim je počel Bajrami, zaposlilo na policiji? »Denar, fant moj, in povezave. Ne drezaj v to, ta reč presega slovenski žurnalizem,« je na naše vprašanje odgovoril vir, ki ne pozna le Bajramija, temveč je tudi dober znanec Roka Snežiča. »Vprašajte njega, zakaj Bajrami. Dajte, vprašajte ga. Lahko ga vprašate tudi stokrat, pa odgovora ne boste prejeli. Kot tudi od Rajka in Janeza Janše ne.«
