Južna Afrika

V epicentru epidemije omikrona manj smrti in bolnikov s hujšim potekom bolezni

S.R.
10. 12. 2021, 16.15
Posodobljeno: 10. 12. 2021, 18.14
Deli članek:

Najnovejši podatki iz Južne Afrike, osrčja epidemije različice omikron, so vzpodbudni.

Bobo
Fotografija je simbolična.

Južnoafriški nacionalni inštitut za nalezljive bolezni je danes objavil najnovejše podatke o stanju epidemije zdaj že starega novega koronavirusa v državi. Kot poroča časnik Financial Times, podatki iz bolnišnic v Pretoriji, epicentru izbruha, ki ga poganja različica omikron, kažejo, da je v zadnjih 25 dneh 31 odstotkov covidnih bolnikov potrebovalo specialistično oskrbo ali intenzivno terapijo. V primerljivem obdobju v drugem in tretjem valu epidemije je tovrstno nego potrebovalo kar dve tretjini covidnih bolnikov.

Kar zadeva smrti v bolnišnicah, je v zadnjih 25 dneh umrlo štiri odstotke covidnih bolnikov, v prejšnjih dveh valovih pa kar 20 odstotkov. Kot dodajajo pri časniku, se podatki nanašajo na covidne bolnike, ki so že zapustili bolnišnico, kar pomeni, da se zaradi zamikov oziroma zamud, povezanih s sprejemi v bolnišnico in poznejšimi poteki bolezni, ne bodo več spreminjali.

Podatki iz osrčja južnoafriške epidemije omikrona tako kažejo, da je delež covidnih bolnikov s hujšim potekom bolezni oziroma bolnikov, ki zaradi covida-19 umrejo, nižji kot v preteklih valovih. Še več, ta delež je bil nižji v vseh starostnih skupinah, kar kaže na to, da razloga za nižji delež ne gre iskati v nižji starosti covidnih bolnikov v tem valu. Podatki tako podpirajo trditve tamkajšnjih zdravnikov, da imajo v primerjavi s prejšnjimi valovi covidni bolniki v tem valu blažji potek bolezni. Pristojni sicer svarijo, da gre za predhodne podatke in da se lahko vzorci še spremenijo.

Omikron manj nevaren? Ne ...

Gre za obetavne podatke, čeprav mnogi strokovnjaki opozarjajo, da gre razlog za blažji potek bolezni iskati v imunosti prebivalstva. Tako še ni znano, v kakšni meri na blažji potek bolezni vpliva imunska zaščita, ki jo je oseba pridobila s cepljenjem ali prebolevnostjo. Kot pojasnjujejo, omikron v primerjavi z denimo različicama alfa ali delta sam po sebi najverjetneje ne povzroča blažje bolezni kot, temveč je naletel na prebivalstvo, ki je nanj do neke mere že odporno. Znano je namreč, da se omikron zaradi velikega števila mutacij bolje izogne imunskemu odzivu, kar pomeni, da se bo neizbežno okužilo večje število cepljenih in prebolevnikov, hkrati pa imajo ti ljudje zaradi cepiva ali prejšnje okužbe dobro zaščito pred hujšim potekom bolezni. Ti podatki tako morda ne kažejo toliko tega, da je omikron manj nevaren, kot prej to, da cepljenje učinkuje in da z njim ni modro odlašati.