Način, s katerim aktualna vlada vodi državo, je precej specifičen. Daje občutek pretirane arogantnosti in totalnega izključevanja drugega mnenja. Tudi v državnem zboru, kjer se alter ego vladajoče koalicije vse od lanskega marca, ko je 14. vlada zasedla položaj, odraža predvsem v tem, da koalicijski poslanci ignorirajo domala vsa priporočila in predloge opozicijskih. Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov (SD) Matjaž Han napoveduje, da bo »tovrstnim razpravam v politiki, kot jih spremljamo danes, enkrat odklenkalo«.
Bolj ko se približuje datum rednih parlamentarnih volitev, ki naj bi jih predsednik države Borut Pahor razpisal v drugi polovici aprila prihodnje leto, bolj se večata tudikoalicijska aroganca in njena totalna nesposobnost vodenja dialoga.Prišli smo že celo tako daleč, da ministri te vlade, ki se znajdejo v interpelaciji, ko imajo na voljo 75 minut časa za podajo odgovorov in pojasnil, na vprašanja poslancev vsebinsko sploh ne odgovarjajo več in namesto vsebinskih pojasnil poslancem ponujajo le prazne sintagme brez kakršnekoli povezave z vsebino vprašanja.
Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec je v petek, denimo, porabila zgolj približno dvajset minut časa, ki ga je imela na voljo ob lastni interpelaciji, ostalih trinajst ur in pol je večinoma odsotno gledala v ekran mobilnega telefona, nekajkrat je namesto odgovora celo odvihrala iz razpravne dvorane. Podobno arogantno in odsotno se je včeraj obnašal tudi drugi interpeliranec iz vrst SMC, pravosodni minister Marjan Dikaučič.
O TVORJENJU DIALOGA
»Namesto opredelitev in odgovorov ministri bulijo v mobilne telefone in si tiho mislijo svoje. Ja, to je podpis te vlade,« je poslanec SD Franc Trček med včerajšnjo interpelacijo povedal o stanju parlamentarne demokracije, podpredsednica državnega zbora Tina Heferle pa je o tvorjenju dialoga v parlamentu med drugim povedala, da jo»kot državljanko vse skupaj res že zelo žalosti. Če se minister noče pogovarjati, to pač več pove o njem kot o nas, ki postavljamo vprašanja. V resnici gre za bistvene osebnostne lastnosti ministra, ki ga delajo neprimernega za to funkcijo«.
Medtem ko na interpelacijah zaradi političnih dogovarjanj argument v aktualnem sklicu parlamenta nikakor več ne pride do izraza, je podobno tudi na parlamentarnih odborih. Na zdravstvenem, denimo, ki je minulo soboto pretresal predlog novega zakona o dolgotrajni oskrbi, je njegova predsedujoča Anja Bah Žibert (SDS) celo tako povozila parlamentarno demokracijo, da je povsem utišala opozicijske predloge in sugestije, zaradi česar del opozicije ni sodeloval pri glasovanju, brez posebne teže oz. v zraku pa so obviseli tudi pozivi civilne družbe, ki je vpeta v področje dolgotrajne oskrbe in že od objave osnutka izraža pomisleke (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Amnesty International Slovenije, Sindikat upokojencev Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, Društvo Srebrna nit, Združenje Spominčica – Alzheimer Slovenije, Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas, Zveza društev upokojencev Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije).
KDO JE NAJBOLJ GLASEN?
Parlameter – spletno orodje za analizo in vizualizacijo parlamentarnih glasovanj, transkriptov in zakonskih predlogov, ki podatke in načine govorjenja poslancev (orodje meri tudi besedni zaklad poslank in poslancev) predstavlja v obliki samostojnih informacijskih kartic – trenutno ne dela.
»Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta DZ podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi.« Zadnji ažurirani podatki na Parlametru so iz letošnjega aprila, ko sta največ besed izgovorila poslanca Robert Polnar (620.293) in Franc Trček (559.309), najmanj pa Monika Gregorčič (123.322) in Jani Ivanuša (122.213).
Tudi dolgoletni poslanec in trenutni vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han opaža, da »argumenti, resnica, načela, vrednote in dana beseda postajajo samo še bleda senca dela v parlamentu. Pa bi morali biti gradniki naše politike in politikov, ne pa da smo priče razpravam kot v šovu, v katerem pridejo v ospredje zmerjanje, laganje in podtikanja«.
»Moč argumenta je v današnji politiki redka dobrina, še več, moč argumenta je danes zamenjala vztrajnost za ohranjanje poslanske funkcije za vsako ceno,« dodaja Han, ki verjame, da bo »argument v državni zbor in nasploh v politiko spet prišel nazaj in dobil pravo, najvišje mesto. Sem optimist in tudi tovrstnim ter povsem neprimernim razpravam v politiki, kot jih spremljamo danes, bo enkrat odklenkalo«.
