Predlog novega interventnega zakona, poimenovanega tudi protikoronski paket (PKP) 10, z dodatnimi 180 milijoni evrov ukrepov za omilitev posledic epidemije že čaka na potrditev v Državnem zboru. S sprejemom se mudi, saj naj bi bili novi dodatki izplačani še letos, predvideno je tudi podaljšanje nekaterih ukrepov, ki se sicer letos iztekajo. Neizrabljeni lanski dopust bo denimo mogoče koristiti do aprila.
Vlada je od izbruha epidemije covida-19 lani spomladi v potrditev v DZ poslala že več t. i. protikoronskih zakonov, predlog novega je potrdila konec prejšnjega tedna. Kot je v petek na novinarski konferenci povedal finančni minister Andrej Šircelj, epidemija ne pojenja in vlada predlaga izplačilo posebnega dodatka najbolj ranljivim skupinam prebivalstva.
- Podaljšali veljavnost turističnih bonov, posebni dodatki za najbolj ranljive
- Povračilo za posledice po cepljenju, podaljšali obdobje izrabe še neizrabljenega dopusta
Solidarnostni dodatek bodo prejeli upokojenci s pokojninami do 714 evrov, kmetje brez pokojnin v starosti nad 65 let, invalidi in vojni veterani. Ta enkratna izplačila so predvidena do 31. decembra.
Predviden je tudi mesečni dodatek za pripadnike sil za zaščito in reševanje ter za dijake in študente, ki pomagajo pri oskrbi bolnikov v zdravstvenih ali socialno-varstvenih ustanovah. Ta ukrep bo veljal do konca leta 2021 in ga bo lahko vlada za šest mesecev podaljšala.
Predlog zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19 poleg tega podaljšuje nekatere zdaj veljavne ukrepe. Neizkoriščeni letni dopust za leto 2020 bo mogoče koristiti še do 1. aprila 2022, tistega za leto 2021 pa do konca prihodnjega leta.
Za policiste se predlaga začasen preklic zakonske omejitve dela preko polnega delovnega časa, za zaposlene v javni zdravstveni službi pa podaljšanje prednostnega razporejanja kadra zaradi nujnih potreb. V izobraževanju so bo mogoče tudi v tem šolskem letu zaposlovanje za določen čas brez javne objave prostega delovnega mesta.
Turistični boni, ki so jih junija lani prejeli vsi prebivalci Slovenije in so bili sprva predvideni za koriščenje do konca lanskega leta, nato pa za leto dni podaljšani, bodo po novem veljali do konca junija 2022. Glede podaljšanja letošnjih bonov 21, ki prav tako veljajo do konca letošnjega decembra, za zdaj odločitve še ni, vendar lahko vlada to kadarkoli stori sama s sklepom.
Na področju zdravstva se med drugim podaljšujeta financiranje telemedicinske obravnave do konca leta 2022 ter možnost koriščenja treh dni odsotnosti zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika do 28. februarja 2022, zdravnikom iz tujine pa še vse leto 2022 ne bo treba predložiti dokazila o znanju slovenščine. Do sredine leta 2022 se bo podaljšala veljavnost izkaznic o usposabljanju za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi.
Na področju gospodarstva se do konca leta 2022 podaljšuje veljavnost interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji covida-19, ki ga je DZ sprejel maja lani. Zakon določa prednostno obravnavo pri pristojnih organih za investicije s seznama, na katerega je vlada najprej uvrstila 349 projektov in ga nato še razširila.
Potem ko je 8. novembra začel veljati odlok, ki določa obvezo samotestiranja in povračilo sredstev za nakup hitrih testov delodajalcem, je vlada v predlog zakona zapisala upravičence do tega ukrepa. Pomoč pripada pravnim ali fizičnim osebam javnega ali zasebnega prava, kot so na primer podjetja, samostojni podjetniki, zavodi in društva. Tudi ta ukrep bo veljal do konca leta 2021 in ga bo lahko vlada še podaljšala.
Podobno kot že velja za zaposlene pri delodajalcih, se bo zdaj tudi za samozaposlene, družbenike in kmete uvedel ukrep delne povrnitve izgubljenega dohodka za čas trajanja karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi varstva otroka.
Novost je povračilo škode v primeru, da pri cepljenju ali uporabi zdravila proti covidu-19 pride do nastanka škode na zdravju. Do odškodnine bodo upravičeni tudi ožji družinski člani, je v petek povedal minister za zdravje Janez Poklukar, ki je ob tem poudaril, da je uvedba odškodninske odgovornosti ključna pri ohranjanju zaupanja v varnost in kakovost cepiv proti covidu-19.
S sprejemom zakona se mudi tudi zato, ker je ustavno sodišče sredi oktobra ugotovilo, da je v neskladju z ustavo ureditev iz petega protikoronskega zakona, po kateri lahko minister za izobraževanje sam odredi izobraževanje na daljavo v osnovnih šolah in zavodih za otroke s posebnimi potrebami. V zakonu bo tako natančno zapisano, kdo in kdaj sprejme odločitev o izvajanju izobraževanja na daljavo.
Na področje pravosodja pa predlog zakona sega z določbami, da se postopki v zvezi s pozivom obsojenca na prestajanje zaporne kazni začasno do konca februarja 2022 prekinejo. Direktor zavoda lahko prav tako v tem času obsojencu prekine prestajanje zaporne kazni oz. ga predčasno odpusti največ šest mesecev pred iztekom kazni.
Vlada je v predlog zakona še zapisala, da lahko za čas resne in utemeljene nevarnosti hitrega širjenja covida-19 ukrepe za pogojevanje zbiranja ljudi, opravljanja dela, uresničevanja verske svobode, prometa blaga ali izvajanja storitev določa z odloki. To pomeni, da lahko vlada na podlagi strokovnih ocen omenjena področja z odloki ureja za največ 15 dni, o čemer mora obvestiti DZ.
