Avstrija je po njegovih besedah že uvedla drastično omejitev za vse, ki niso cepljeni. Treba bi bilo čim prej vedeti, ali lahko gremo po isti poti, je dejal.
Kar zadeva uvedbo obveznosti izpolnjevanja pogoja PC (preboleli, cepljeni), za kar se odločajo nekatere evropske države, je po mnenju premierja Janeza Janše ključno, kakšna bo končna odločitev ustavnega sodišča v zadevi, ki se nanaša na uvajanje pogoja PC v državni upravi. Tako je namreč Janša odgovoril na ustno poslansko vprašanje Anje Bah Žibert (SDS), ki jo je zanimalo njegovo stališče o ukrepih proti covidu-19. Ustavno sodišče je namreč septembra zadržalo izvajanje določb odloka, ki je to določal.
Vlada po njegovih besedah vsak dan obravnava razmere, povezane z epidemijo covida-19, in sprejema ukrepe za zajezitev epidemije. Dodatni ukrepi bodo zagotovo potrebni, kako radikalni bodo, pa je odvisno od tega, kako se bodo uveljavljali že sprejeti ukrepi. Sprejeti ukrepi na nekaterih področjih delujejo. Zlasti se je povečal interes za cepljenje proti covidu-19. V zadnjih desetih dneh so številke podobne, kot smo jih beležili septembra, je dejal.
Žal je ustavno sodišče po njegovih besedah zadržalo izvajanje omenjenih določb odloka. Gre za vsebino, kakršno po njegovih navedbah sprejemajo drugod po Evropi, čeprav imajo milejše razmere kot Slovenija. Vlada namreč zdaj ne ve, ali naj ukrepa tako kot drugi, ki so uspešnejši v boju z epidemijo covida-19, ali pa se sprijazni s situacijo "kakor bo, pač bo".
Pulijo jim zobe
"Ustavno sodišče in tudi vrhovno sodišče sta z nekaterimi svojimi odločitvami vladi in stroki populili veliko zob, kar zadeva ukrepanje z instrumenti, ki jih uporabljajo povsod drugod," je opomnil. "Ker če za nečim, kar je obvezno, ne stoji tudi sankcija, je vseeno, ali je nek ukrep obvezen ali zgolj priporočilo. Tisti, ki se zavedajo situacije, to namreč tudi prostovoljno upoštevajo," je dejal. V tem je po njegovih besedah razlika med razmerami v Sloveniji in državami, kjer so uspešnejši od nas.
Pred omenjeno odločitvijo ustavnega sodišča smo po njegovih navedbah že beležili trend, ki bi Sloveniji, če bi tako nadaljevala, omogočil, da bi imela danes take razmere, kot je povprečje v EU. V bolnišnicah bi bilo torej nekaj sto covidnih bolnikov manj in intenzivni oddelki ne bi pokali po šivih.
Krivi opozicija in mediji
"V večini evropskih držav opozicija ne nagaja," je poudaril. V Sloveniji pa je razmerje med opozicijskimi pozivi v podporo vladnim ukrepom in opozicijskimi pozivi proti tem ukrepom štiri proti 96, je dejal. S takim pristopom ni mogoče govoriti o enotnosti boja proti novemu koronavirusu, ki pa ne ogroža le ene politične strani, ampak je simetrična nevarnost, ki ogroža vse, zato bi potrebovali skupno reakcijo nanjo.
Slovensko zdravstvo je od začetka epidemije pomembno okrepilo svoje zmogljivosti, ne pa tudi glede kadrov, saj zdravnikov in medicinskih sester ni mogoče v enem letu izšolati, niti jih ni mogoče uvoziti. To so danes omejitve, ki dejansko grozijo, da bomo morali iskati rezerve in pomoč, in te rezerve so deloma že vključili, je povedal.
Nacionalna televizija je šele pred nekaj dnevi po številnih pozivih začela objavljati tudi poziv k varovanju zdravja v boju z epidemijo, kar nacionalne televizijske hiše v EU delajo že od začetka epidemije, je bil kritičen. Skupna oddaja nacionalne televizije in največje komercialne televizije Stopimo skupaj proti covidu-19 pa je po njegovem mnenju prispevala k temu, da so ljudje še bolj skregani. "Od osrednjih medijev res ne potrebujemo takšne pomoči v boju z epidemijo, ker so ljudje potem še bolj skregani in se politično delimo v boju proti virusu, ki ni politična grožnja. Skrajni čas je, da se streznimo," je pozval.
