Anton poudarja, da je z donacijami sodelovalo veliko obrtnikov in podjetij. »Našli smo 42 zunanjih sponzorjev in 32 domačih. Vsi vključeni so prispevali po svojih možnostih. Je pa še nekaj pomembno: nismo naleteli na nikogar, ki bi nam pomoč odrekel. Nekateri so lahko pomagali 'samo' s tem, da so prinesli pijačo. Velika zahvala prav vsem,« pravi vodja gradbenega odbora Anton.
Najprej se je šest domačinov povezalo v gradbeni odbor in se trdno odločilo za omenjeno gradnjo. »Bili smo pobudniki akcije, da pomagamo našemu prijatelju Andreju Firu zgraditi novo hišo,« je povedal Anton Pezdirc, ki je bil vodilni član gradbenega odbora. Vseh šest je vedelo, da bo naloga velik zalogaj, zato so si med seboj natančno razdelili naloge in jih potem tudi vestno izpolnili. »Andrej Muc je bil organizator za les, Jože Dragovan je bil odgovoren za gradbeno mehanizacijo, Sandi Švegelj je imel nalogo poiskati donatorje na semiškem območju, organiziral je tudi vse pri gradbeni mehanizaciji. Simon Šuklje je bil odgovoren za pijačo, hrano in te stvari. Uroš Mihev je poleg vsega preostalega dela skrbel za napeljavo elektrike, kanalizacije, vodovoda in centralnega ogrevanja. Jaz sem bil odgovoren za vodenje in usklajevanje vseh prej naštetih del,« je povedal Anton Pezdirc.
Gradnja
»Dva datuma sta tu zelo pomembna: 3. marec in 3. april 2019. Staro hišo smo začeli podirati 3. marca. Potem je bil vmes še dež, da nismo mogli delati ves čas. V 28 dneh je bila potem vseeno na novem objektu streha. V teh 28 dneh sem bil od jutra do večera neprekinjeno na gradbišču. Od prvega dne, od prvega sestanka do končnega zaključka 17. oktobra letos je imela moja zidanica dan odprtih vrat za sestanke, za zaključke in drugo,« tudi malce v šali pripoveduje Pezdirc. Ko je bila hiša pod streho, so opravili še obrtniška dela.
Začetek in »likof«
»Mi v gradbenem odboru smo obljubili, da četudi bo zmanjkalo denarja za gradnjo, mora biti Andrej v enem letu v hiši. Če bo denarja zmanjkalo, ga bomo mi založili, tako smo obljubili. Ampak na srečo to ni bilo potrebno. Poudaril bi, da hiše ni zgradilo nas šest, ampak smo jo zgradili s poznanstvi, smo pa bili pobudniki gradnje. Pod geslom Podajmo si roko nam je uspelo,« je upravičeno ponosen na to veliko akcijo solidarnosti Anton Pezdirc, ki tudi pravi, da boljšega gradbenega odbora, kot je bil ta, ne bi našel.
Prejšnja hiša je bila precej stara, iz kamna. Andrej jo je že začel obnavljati, po pogovoru s projektantom Željkom Siročičem so prišli do zaključka, da je najbolje, da hišo porušijo v celoti in zgradijo novo. In zadeva je stekla skoraj nemogoče hitro.
Drug drugemu ogenj dajmo, je očitno veljalo v tej veliki humani akciji. In je šlo hitreje kot v dobro režiranem filmu. Tako so denimo imeli »likof« že v novi hiši, takoj ko je bila na njej streha. Pripravili so ga Darinka in Andrej Pezdirc ter Marko Simonič iz Semiča. Ko so napeljali v novi hiši centralno ogrevanje, je bil zaključek pri Antonovi zidanici, doniralo ga je Cvetličarstvo Šikonja z Lokvice. »Ampak prav vsem izvajalcem in donatorjem ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji, se zahvaljujem osebno in v imenu gradbenega odbora,« poudarja Anton Pezdirc. Ko so zaključili gradnjo, so 17. oktobra letos pripravili še zaključek v domačem gasilskem domu na Lokvici. Za dogodek so poslali 73 pisnih vabil, vsem 42 zunanjim sponzorjem pa so dali uradno pisno zahvalo.
Tradicija – spodbuda
»Ni prepreke, v življenju se vse da, samo če se hoče. Moj oče je vedno rekel, mama pa mu je pritrdila: 'Vedno človeku pomagaj, nikoli pa ne 'odpomagaj'.' Mene vodi ta očetova in mamina misel,« pravi Anton Pezdirc. Po starem očetu izhaja iz druge najstarejše obrtniške družine na tem območju. Prihodnje leto bo 113 let, odkar so v družini začeli obrt, ki jo imajo neprekinjeno. Začel jo je stari oče, ki je bil kolar. Anton je obrt nadaljeval kot avtomehanik, v tem gre po njegovih stopinjah sin Toni, sin Andrej pa je lastnik gostinskega lokala, ki mu ga je predala njegova mama, se pravi Antonova žena. Vse to se dogaja doma na Trnovcu, hčerka pa je zaposlena v Novem mestu. Očitno je taka družinska zgodovina Pezdirčevih z nadaljevanjem v sedanjosti Antonu dajala moči, da se je zavzel za omenjeno gradnjo na Gornji Lokvici.
