V Sloveniji bo prihodnje leto primanjkovalo delovne sile v kar 108 poklicih, ugotavlja ljubljanska območna služba zavoda za zaposlovanje. Gospodarstvo in politika rešitev ne vidita v dvigu plač ali večji kvaliteti odnosa med delodajalcem in delojemalcem, pogovarjajo se o uvažanju delovne sile.
Najbolj primanjkuje delavcev v gradbeništvu, elektroindustriji, vzgoji in izobraževanju, zdravstvu, logistiki in varnosti, ampak kam ti ljudje odhajajo? Po drobnogled smo vzeli vzhodno Slovenijo, kjer so ljudje prisiljeni biti sami svoji mojstri, saj je praktično nemogoče priklicati vodovodarja, krovca strehe, zidarja in električarja. Vsi delajo v Avstriji, zna povedati vsak lastnik nepremičnine, ki je na mojstra čakal nekaj mesecev, nato pa se je opravil na hiši priučil sam – kot naši dedki.
Pogled na Darsovo karto prometnih obremenitev leta 2019 razkriva, da je daleč najbolj obremenjen mejni prehod v Sloveniji Šentilj, ki leži na prometnici med prestolnicama zgornje in spodnje Štajerske – Gradcem in Mariborom. Dnevno se na tu v smeri Avstrije zvrsti 23.680 vozil, za malenkost manj v smeri Slovenije. V večji meri gre za osebna vozila – teh je 18.167 na dan.
»Večina delovnih migrantov se dnevno vozi na svoje delovno mesto in tudi vrača domov,« pravi Mateja Kraner iz zaposlovalne agencije Hofmann Personal s prostori v Špiljah (Spielfeldu), kot se imenuje Šentilju sosednja občina na avstrijski strani meje. Štetje osebnih vozil se precej prekriva tudi s podatki avstrijskega zavoda za zdravstveno zavarovanje – Sozialversicherung. V odgovoru na novinarsko vprašanje so nam pojasnili, da je v Avstriji zaposlenih 25.319 slovenskih državljanov; od tega na avstrijskem Koroškem 4417, na avstrijskem Štajerskem pa kar 15.203.
Neuradni izračun: 11,6 odstotka Štajercev na delo v Avstrijo
Če to primerjamo s podatkom statističnega urada, po katerem je v podravski regiji 130 tisoč delovno aktivnih prebivalcev, torej odliv Štajercev na avstrijsko Štajersko predstavlja kar 11,6 odstotka delovne populacije. Uradnih podatkov o tem ne vodi nihče.
V Avstrijo se dnevno vozijo kljub temu, da avstrijska zakonodaja delodajalca na zavezuje k povračilu potnih stroškov, razen ko gre za terensko delo. Kranerjeva veliko zanimanje za migracije pripisuje višjemu plačilu: 14 plačam na leto, ki jih delavci prejmejo z regresom in božičnico ter vsemi preostalimi dodatki, kot sta otroški dodatek in družinski bonus.
Kakšne so plače v Avstriji?
»Če govorimo o klasičnih ’helferjih’, proizvodnih zaposlenih, so plače pri dvoizmenskem delu (od ponedeljka do petka) nekje med 1500 in 1800 evri neto na mesec,« pravi Kranerjeva. Pri tem so višine nadur odvisne od panožne kolektivne pogodbe in se gibljejo med 25- in 200-odstotnim nadomestilom, dodaja.
Delovni migranti medtem povedo, da avstrijski delodajalci ne morejo biti ustvarjalni kot slovenski, ki presežke ur ponujajo kot denimo koriščenje dela prostih dni. Če nadure niso izplačane v denarju, bo temu naredil konec telefonski klic na Arbeiterkammer, zbornico dela. V Sloveniji takšne institucije nimamo, lahko pa si jo predstavljate kot lobi, silen kot gospodarska zbornica, le da deluje v interesu zaposlenih. Najboljši približek temu v Sloveniji je mnoštvo sindikatov, a članstvo v njih ni obvezno, povrhu pa je razpršeno med konkurenčne si sindikate, zato je njihova moč v primerjavi z zbornico dela zanemarljiva.
Slovenski delavci med najbolj zaželenimi
Slovenci sicer še vedno opravljamo (recimo temu) hlapčevska dela, torej dela v nižjih plačnih razredih, vendar se odnos avstrijskega gospodarja do nas spreminja. »Zadnja leta se v vse več podjetjih dogaja, da je slovenski delavec zelo zaželen, saj so znani kot najbolj marljivi in zanesljivi delavci,« ugotavlja Kranerjeva iz agencije Hofmann Personal, ki je specializirana predvsem za dela na področju industrije – torej za razna proizvodna in skladiščna podjetja v avtomobilski, lesni, živilski in tekstilni industriji.
Izobrazba za pomožna dela v industriji praviloma ni potrebna, delodajalci zahtevajo tudi le osnovno znanje nemškega jezika. So pa prekvalifikacije pogoste za specialne poklice, v kolikor nekdo nima priznanega poklica v Avstriji.
Spodnje Podravje regija z največ kratkotrajnimi napotitvami
Pri tem velja spomniti, da smo že pred dvema letoma poročali, da je spodnje Podravje regija z največ kratkotrajnimi napotitvami na delo. Na ptujski izpostavi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je namreč izdanih četrtina vseh obrazcev A1 za napotitev delovne sile v države EU.
Ptujčani lastnike podjetij za izvoz delovne sile identificirajo po avtomobilu luksuznega ranga s slovaško registracijo – tam jih namreč registrirajo zato, ker Slovaška ne pozna tako strogih finančnih kriterijev za vozila z veliko prostornino motorja. Mnogi imajo na Slovaškem tudi odprta podjetja, pri čemer davke utajujejo pred slovenskimi finančnimi oblastmi. Do denarja lastnik takšnega podjetja seveda pride tako, da pobere polovico in več urne postavke svojega zaposlenega, ki ga usmeri na delovišča po zahodni Evropi.
Pionirstvo tega trenda bi lahko pripisali nekdanjemu županu obmejne občine Zavrč Miranu Vuku, ki je skupaj z bratom Romanom ustanovil podjetje RM Vuk, specializirano za izvoz varilcev po svetu. RM Vuk se je kasneje preimenoval v Rohrtech, ki je uradno odprt na Slovaškem, še vedno pa je drugi največji zaposlovalec na območju Mestne občine Ptuj.
Furs v temi, pred njim trepetajo le davčni rezidenti Slovenije
Finančni urad Slovenije (Furs) teh kratkotrajnih delavcev ne zaznava, saj so tehnično zaposleni pri slovenskih podjetjih. Davkarjem je neznano tudi število slovenskih državljanov z davčnim rezidentstvom v Avstriji, zato od Fursa nismo dobili nobenega statističnega podatka, ki bi kako obogatil naš članek. Pred finančnim uradom pa medtem trepetajo davčni rezidenti Slovenije, zaposleni v Avstriji, saj na nekaj let dobijo obsežno položnico z odmero dohodnine.
Avstrijski finančni urad namreč slovenskemu ne nakaže dohodnine, ki jo je zaračunal davčnemu rezidentu Slovenije. Vendar morajo slovenski davčni rezidenti davkarju še vedno odmeriti razliko do dohodnine, obdavčene po slovenski stopnji. Dohodnina je v Avstriji v najnižjem dohodninskem razredu obdavčena s 25 odstotki, v Sloveniji pa je v drugem in tretjem dohodninskem razredu obdavčena s 26 oziroma 33 odstotki.
Dohodnina: v Avstriji nižji, v Sloveniji srednji sloj
Ko pomislimo, da se marsikateri delovni migrant s 14 avstrijskimi plačami po 1800 evrov, preračunano v 25.200 evrov letnega dohodka, uvrsti v slovenski tretji dohodninski razred, lahko razumemo slabo voljo migrantov, ko jim dacar odmeri dohodnino, kakor da so pripadniki srednjega sloja, medtem ko se z Dunajem ne zna dogovoriti, naj dohodnina slovenskih davčnih rezidentov pripada tudi slovenskemu davčnemu sistemu.
Mnogi se zato na severno stran meje raje kar preselijo in ob nižjem davku ter krajši poti na delo koristijo še druge ugodnosti urejene države – denimo poceni zazidljiva zemljišča za mlade družine.
