Kot je že običajno, je direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek v svojem tedenskem pregledu o epidemiološkem stanju pri nas začel s širšo, evropsko sliko. Po njegovih navedbah se epidemiološka slika še naprej zelo slabša na vzhodu Evrope, zlasti v Romuniji, Bolgariji in baltskih državah, enako velja tudi za Slovenijo in Hrvaško. Sicer pa dvig števila novih primerov okužbe beležijo v kar 23 evropskih državah, vključno s Portugalsko in Dansko, kjer so bile razmere v zadnjem času bistveno boljše. Krek je dejal, da na Danskem, kjer so nedavno odpravili vse ukrepe, že razmišljajo o ponovni uvedbi nekaterih omejitev. »To samo kaže, kako je virus zakompliciran in da veliko še ne vemo o njem,« je pojasnil in hkrati poudaril, da je trenutni epidemični val v državah z nizko precepljenostjo, kamor spadamo tudi sami, bistveno težji kot v državah z visoko precepljenostjo. Sicer pa lahko glede na reprodukcijsko število R0 pričakujemo, da se bodo razmere v evropskih državah še naprej slabšale.
Največ se jih okuži v krogu družine
Kar zadeva Slovenijo, se nadaljuje trend slabšanja razmer, po Krekovih navedbah pa tudi današnji tekoči podatki kažejo, da bo do večera število novih primerov okužbe znova visoko. Izpostavil je še, da je stanje zlasti zaskrbljujoče v posameznih občinah, v katerih »je praktično okužen že nekje vsak 30 prebivalec.«
Sicer pa podatki o izvoru okužb kažejo, da je delež daleč največji znotraj družinskega kroga, sledijo delovno mesto, izobraževalne ustanove in zasebna druženja. V skladu s podatki bolnišnično oskrbo povprečno potrebuje kar 4,8 odstotka potrjeno okuženih, od teh pa jih nato kar 27,5 odstotka konča na enoti za intenzivno nego. Krek je izpostavil še, da trenutno skrb vzbuja tudi porast obolevnosti v starejših starostnih skupinah. Ljudem je tako položil na dušo: »Čuvajte svoje ostarele starše in dajte se primerno pripraviti na njihov varen obisk.«
Nadaljnja rast do sredine novembra?
Krek se je za »prognozo,« kaj nas torej čaka, obrnil na napoved Inštituta Jožef Štefan. Po njegovih navedbah gre pričakovati nadaljnjo rast števila okužb do sredine novembra, nato naj bi se krivulja počasi obrnila navzdol. Število okužb naj bi se v enajstih dneh podvojilo. A čas bo pokazal, ali se bo to tudi uresničilo. Kot je poudaril Krek, »ta prognoza kaže samo smer, v katero gremo.«
Spregovoril je tudi o umrljivosti. Po Krekovih navedbah v zadnjem mesecu ali dveh pri nas znova beležimo presežne smrti. V tem zadnjem valu je zaradi covida-19 umrlo že več kot 330 oseb. Večinoma gre za osebe, starejše od 85 let, a umirajo tudi mlajši. ''Dejmo se cepit, da bomo zmanjšali umrljivost. Cepiv imamo dovolj. Več ljudi se bo cepilo manj bo takih neželenih dogodkov,'' je povedal Krek. Sprejemi v bolnišnice se pričakovano dokaj hitro večajo. Število dnevnih sprejemov v bolnišnice gre gor. ''Trend še ni končan, v naslednjih tednih pričakujemo večje število hospitaliziranih – v najslabšem primeru 1200.'' S prvim odmerkom je namreč cepljenih 56 % ljudi, z vsemi odmerki pa 53 %. Med polnoletnimi je s prvim odmerkom cepljenih 67 %, z vsemi 63 %. Med starejšimi od 59 let pa je z enim odmerkom cepljenih 77 %, z vsemi odmerki 74 % ljudi. Cepljenje je po Krekovem mnenju najboljša zaščita. A bi za zajezitev virusa moralo čim večje število ljudi delati od doma. Organizacijo zabav bi morali za nekaj časa opustiti oziroma organizirati ob izpolnjevanju pogojev PCT. Ponarejanje QR kod nikomur ne koristi, k večjemu škodi. Morali bi imeti tudi boljši nadzor za izpolnjevanje pogojev PCT in biti odgovorni ob znakih okužbe in ostati doma.
Krek sicer ni želel komentirati, kakšno ukrepanje bo vladi predlagala svetovalna skupina za covid-19. Kot je znano, se bo vlada s svetovalno skupino, ki jo vodi infektologinja Mateja Logar, sestala danes.
