Metka, zakaj ste se odločili za prestop na Pop TV?
Ker sem naštela milijon razlogov za tako odločitev in devetsto tisoč proti. Nato pa sem jih seštela oziroma odštela in – odšla.
Kako vam bo v spominu ostalo petnajst let na nacionalki?
Kot čudovita izkušnja, bolje – obdobje, v katerem sem se naučila vsega, kar se tiče novinarstva.
Zakaj ste se pravzaprav odločili za študij in poklic novinarstva?
Ne bom rekla, da po naključju, ampak po spletu okoliščin. V srednješolskih letih sem se s svojo družbo veliko ukvarjala z gledališčem, popoldneve smo preživljali v gledališki šoli. Hkrati so me vedno, to pa že od mladih nog, zanimala družbena razmerja. Kasneje sta se k temu priključili še politika in zgodovina. Da delam v informativnem programu na televiziji, je logična posledica vseh teh interesov.
Kako se je začela vaša karierna pot?
Z novinarskim delom sem se srečala ob študiju novinarstva, v drugem letniku fakultete. Takrat sem kot študentka začela delati na Televiziji Slovenija in sem tam ostala do letošnje jeseni. Začela sem v zunanjepolitičnem uredništvu, leta 2012 sem presedlala v uredništvo notranje politike.
Zakaj ravno politika?
V širšem smislu menim, da je, gledano s stališča informativnih medijskih vsebin, politika pravzaprav vse. Politika je upravljanje države, politika je upravljanje zdravstvenega, šolskega, socialnega, pokojninskega sistema, politika je lokalna samouprava in način urejanja družbe v mikrookoljih, skratka, kroji družbo in način, kako družba živi in deluje. Mislim, da v tem širšem smislu pravzaprav vsi, ki delamo v informativnem programu, hkrati pokrivamo tudi politiko. V ožjem, strankarskem smislu ali v kontekstu razmerja sil znotraj vlade ali parlamenta pa je pokrivanje politike nekaj izjemno dinamičnega in nikoli dolgočasnega.
Ste kot novinarka doživeli kakšne žalitve, napade, grožnje? Kako se spopadate s tem?
Mislim, da praktično ni novinarja v Sloveniji, ki tega ne bi doživel. To je v zadnjih letih z razmahom družbenih omrežij postalo nekaj vsakdanjega. Zato sčasoma glede tega dobiš tršo kožo, še vedno pa mislim, da žalitve, grožnje in napadi na kogarkoli ne bi smeli imeti prostora v demokratičnih ureditvah.
Zakaj je novinarstvo danes, ko tako pljuvajo po njem, še toliko pomembnejše?
Mislim, da zelo jasen odgovor na to nakazuje dogajanje v času epidemije. Družbena omrežja vzdržijo kakršnokoli informacijo: resnično, napol resnično ali povsem lažnivo. Naše delo pa je, da iščemo informacije, jih preverjamo in analiziramo. In to počnemo od jutra do večera.
Prihodnje leto bodo volitve. Se veselite tega »cirkusa«? Kakšne kampanje napovedujete?
Ja, volitve so za novinarje v informativnih redakcijah to, kar so olimpijske igre za športne novinarje. Menim, da so pred nami izjemno ostre kampanje, polne preobratov, pravzaprav pa menim, da se je z vstopom v jesen, če smo pozorni, kampanja pred parlamentarnimi volitvami že začela.
Kakšne so kvalitete dobrega novinarja?
Radovednost, odprtost, pravičnost, kritičnost, skeptičnost.
Kaj pa počnete, kadar niste v službi?
Moj prosti čas kroji predvsem družinsko življenje (njen partner je nekdanji novinar Matevž Podjed, direktor Notranjskega regijskega parka, imata dva otroka, op. p.) in ta čas, ker je omejen, poskušamo čim bolj kvalitetno preživeti. Veliko hodimo naokrog, radi gremo na morje in v hribe, radi kolesarimo.
