Raziskovalci skupine za organsko analizo odseka za znanosti o okolju Instituta Jožef Stefan so na vzorcih odpadnih vod slovenskih osnovnih in srednjih šol ter visokošolskih izobraževalnih institucij določali presnovne produkte dovoljenih drog nikotina oz. tobaka in alkohola, zdravil, ki se zlorabljajo (morfina, kodeina in metadona) ter prepovedanih drog, kot so konoplja, kokain, amfetamini, metamfetamini, ekstazij in heroin, so v sporočilu za javnost navedli na Institutu Jožef Stefan.
V raziskavo so vključili 44 izobraževalnih institucij, ki ponujajo različno stopnjo izobraževanja. Preučevane izobraževalne ustanove so izbrali tako v urbanih kot neurbanih območjih v sedmih slovenskih občinah iz šestih statističnih regij. Rezultate o razširjenosti drog pa so primerjali glede na stopnjo izobraževanja, geografsko lego in urbanizacijo.
Najbolj razširjena alkohol in trava
Raziskava je pokazala, da so v splošnem nikotin, alkohol in marihuana najbolj razširjene droge, pri čemer je bila razširjenost alkohola in konoplje kljub različni dostopnosti, primerljiva. Med zdravili, ki se zlorabljajo, so raziskovalci določili biomarkerje morfina in kodeina, biomarkerji metadona pa so bili pod mejo detekcije. Med stimulansi pa je bil najbolj razširjen kokain.
Kot še ugotavljajo na IJS, so bile v vzorcih glede na nivo izobraževanja prisotne različne vrste drog. Med njimi je izstopala visoka pogostost pojavljanja morfina v visokošolskih izobraževalnih institucijah. Za slednje je bila specifična tudi pojavnost amfetamina.
Kokain le v mestih, ostala zdravila tudi drugod
Nikotin, alkohol, marihuana in kokain so bili prisotni v vzorcih odpadnih voda v izobraževalnih institucijah vseh sedmih občin, medtem ko je bil v skoraj vsaki občini določen biomarker vsaj enega zdravila, ki se zlorablja. Biomarkerji vseh tarčnih drog z izjemo metadona in heroina so bili določeni le v Ljubljani, kaže raziskava.
Prav tako je raziskava pokazala korelacijo med dostopnostjo oz. uporabo kokaina ter urbanizacijo, pri čemer so souporabo alkohola in kokaina določili le v vzorcih urbanih območij.
Kot so pojasnili na IJS, rezultati kažejo na prisotnost drog, ki niso bile nujno zaužite v izobraževalnih institucijah, saj presnovni produkti drog potrebujejo več časa, da se izločijo v urin. Poleg tega šolsko okolje zajema poleg šolarjev, dijakov in študentov tudi učiteljski zbor, podporno osebje in obiskovalce, ki lahko tudi prispevajo k pojavnosti določenih biomarkerjev v odpadnih vodah, so še opozorili.
