Novice Svet24

Onkologija je področje zdravstva, ki naj bi ostalo neprizadeto tudi v izrednih razmerah, saj je prognoza rakave bolezni zelo odvisna od tega, kdaj jo odkrijejo in začnejo zdraviti. 

A med zdravstveno krizo so bile, tako opozarjajo številni strokovnjaki s področja onkologije, pri dostopnosti in uporabi onkoloških storitev težave. »Omejevalni ukrepi, ki so zagotovo pripomogli k omejitvi širjenja okužbe in ohranjanju zdravstvenih kapacitet, so za onkološke bolnike prinesli tudi negativne posledice, ki so lahko dolgoročne ali trajne,« ugotavlja Onkološki inštitut (OI) Ljubljana.

Ukrepi omejevanja gibanja, pri dostopu do primarne ravni zdravstvenega varstva (z uvedbo večjega deleža telefonskih konzultacij), začasna ukinitev nenujnih pregledov, vključno z diagnostiko nespecifičnih simptomov, ki so pogosto prvi znak rakavih obolenj, začasna ukinitev presejalnih programov za zgodnje odkrivanje raka in storitev onkološkega genetskega svetovanja ter posledične spremembe v obnašanju ljudi, z zmanjšanim obsegom iskanja zdravstvene pomoči, so zagotovo pri določenem deležu populacije vplivali na zakasnitev diagnoze in zdravljenja rakave bolezni, so poudarili na OI. Povedali so tudi, da je zaradi ukrepov na področju onkološkega zdravstvenega varstva morda pri nekaterih onkoloških bolnikih prišlo tudi do sprememb v poteku zdravljenja.

To je realnost

Sodelavci Registra raka Republike Slovenije v manjši preliminarni raziskavi ugotavljajo, da je bilo kljub predvideni nemoteni obravnavi na področju onkologije v obdobju omejevalnih ukrepov opaziti strm padec v številu napotitev na prve in kontrolne onkološke preglede ter preglede genetskega svetovanja, zmanjšanje števila prijav novih primerov raka in števila opravljenih diagnostičnih preiskav na OI.

Na podlagi zbranih podatkov register ugotavlja, da so v prvem valu epidemije, spomladi 2020, v Sloveniji na onkološke obravnave napotovali manj bolnikov kot povprečno pred izbruhom epidemije. »Pri tretjem valu epidemije (letošnja pomlad) pa vidimo, da je bilo število napotitev na prvi onkološki pregled na ravni pred epidemijo, maja in junija jih je bilo celo več kot pred epidemijo. Ugotavljamo, da tretji val epidemije covida-19 ni vplival na število napotitev na prvi onkološki pregled.«

Podatki, ki vzbujajo grozo

Konkretneje. Marca, še izraziteje pa aprila lani so zaznali, da se je v dveh največjih centrih, kjer obravnavajo onkološke bolnike – na OI in v UKC Maribor, število novih bolnikov z rakom v bolnišnici značilno zmanjšalo. »Padec v aprilu 2020 je znašal do 30 odstotkov. Število novih obravnav se je začelo znova povečevati maja in je že junija doseglo raven iz leta 2019. Avgusta in septembra 2020 smo obravnavali več novih bolnikov kot leto prej, vendar so bili presežki manjši kot spomladanski primanjkljaji. S sprotnim opazovanjem smo analizirali tudi vpliv drugega vala epidemije. Ugotavljamo, da je drugi val epidemije manj vplival na zmanjšanje števila novih primerov bolnikov z rakom, in sicer smo zabeležili za približno deset odstotkov manj novih onkoloških diagnoz. Tudi v tretjem valu epidemije spomladi letos lahko vidimo, da je število novoodkritih rakov še vedno manjše kot pred epidemijo in dosega raven drugega vala oziroma okoli deset odstotkov manj novoodkritih rakov,« so sporočili z registra.

Epidemija egoizma

Primož Lavre

V klinični praksi torej že zaznavajo, da k njim prihajajo bolniki z rakom v višjih stadijih, ki imajo slabšo napoved izida bolezni. »Vendar bomo lahko vpliv na dolgoročne kazalnike bremena raka, kot sta preživetje bolnikov in razporeditev stadijev ob diagnozi, realno vrednotili šele na daljši rok, ko se bo tudi videlo, kako hitro bomo zaostanke, predvsem iz prvega vala epidemije, na vseh nivojih sistema uspeli nadoknaditi,« so še dejali sodelavci Registra raka Republike Slovenije.

Erik Brecelj, kirurg na OI, tudi sam opaža, da k njim na zdravljenje prihaja vse več obolelih z rakom v že napredovali fazi. Izpostavlja, da je predvsem precej več pozno odkritega raka debelega črevesa in danke. »To, kar spremljamo zdaj, je, kot da bi padli 15 let nazaj, v čase, ko še ni bilo toliko preventivnih programov za zgodnje odkrivanje raka. To je katastrofa,« je zaskrbljen. »Vse to pa zato, ker Slovenci ne spoštujejo ukrepov, s čimer ovirajo delovanje zdravstva. Bom še bolj jasen: vsi, ki se upirajo ukrepom, naj se zavedajo, da za sabo puščajo mrtve,« je oster Brecelj. »Veste, v naši državi nimamo samo epidemije covida-19, ampak tudi epidemijo egoizma. Ta pa je mnogo hujša,« so še njegove besede.