Tudi afere, ki močno razburijo javnost, hitro utonejo v pozabo. To je opazil tudi nekdanji predsednik stranke SD in poslanec Dejan Židan. Po začetnem ogorčenju v začetku poletja, ko so odkrili prvo večje odlagališče odpadnega blata v Pivoli, in naslednjih tednih, ko so o nelegalnem odlaganju komunalnega blata poročali iz vse Slovenije, je vse počasi utonilo v pozabo. Skorajda. Poslanec Dejan Židan se je želel poučiti o problematiki, predvsem pa ga je zanimalo, kako je možno, da smo dopustili tako ekološko katastrofo, in je na ministrstvo za okolje poslal obširno poslansko vprašanje.
200 ton blata v Pivoli
Spomnimo: v začetku junija so takrat neznanci v Pivoli odvrgli 200 ton strupenega odpadnega blata. V njem so bile težke kovine in celo salmonela. Blato se je razlilo po območju botaničnega vrta in povzročilo nepopravljivo škodo. Po odkritju prvega takega odlagališča so jih našli še v ljubljanskem Zalogu, Šentjurju in Dramljah. Blato naj bi izviralo iz čistilne naprave na Ptuju, policija je med preiskavo pridržala šest ljudi.
Ekološka bomba v Ljubljani
V Zalogu v Ljubljani je bilo treba preprečiti pravo ekološko bombo, saj je imelo podjetje ML, ki so ga povezovali s številnimi nelegalnimi odlagališči, tam nepravilno shranjenih 4000 ton odpadkov, od tega 3000 ton komunalnega blata in tisoč ton pepela.
Vzrok težav
Težave s komunalnim blatom so se pri nas začele pojavljati leta 2019, ko so iz Sloveniji prijateljske Madžarske sporočili, da ne bodo več dovolili uvoza komunalnega blata. Ker smo tja izvozili kar 82 odstotkov vsega komunalnega blata, so se čistilne naprave širom Slovenije znašle v silnih težavah. V Sloveniji je po podatkih Slovenskega društva za zaščito voda več kot 500 komunalnih čistilnih naprav. Te so v letu, ko se je zaustavil izvoz na Madžarsko, proizvedle 160 tisoč ton blata z 38.000 tonami suhe snovi.
Pri inšpektorjih vse v redu
Pravega nadomestila za izvoz na Madžarsko lastniki čistilnih naprav niso našli, cene odvoza odpadnega blata pa so šle v nebo, pri čemer so priložnost za zaslužek očitno zaznale tudi različne kriminalne združbe. Vprašanje je seveda, kje so bile, ko so se pojavile prve težave, naše inšpekcijske službe? To je v poslanskem vprašanju zanimalo tudi Židana. Te dni je prejel odgovor, o katerem pravi, da je izčrpen, obširen in v nekaterih delih malce nedosleden. A ob vseh navedenih podatkih ga je zmotila predvsem ocena ministrstva za okolje, da so inšpekcijske službe delovale dobro.
Nov zakon
Dejstvo je, da če bi delovale, kot bi morale, ne bi bilo treba odstranjevali fekalij po vsej Sloveniji. Iz vsake take trpke izkušnje bi se morali nekaj naučiti, a če ne priznamo storjenih napak, je to nemogoče. Upajmo, da bo več reda in olajšanje za naše okolje prinesel novi Zakon o varovanju okolja (ZVO-2), ki naj bi določal, da mora biti vsak upravljavec odlagališča odpadkov tudi lastnik zemljišča. »V zakonu bomo uredili tudi način ukrepanja v takšnih primerih, ko ne gre za okoljsko nesrečo, ampak zavestno ravnanje,« je dejal minister Vizjak, ki je konec avgusta tudi napovedal, da bomo v Sloveniji investirali v gradnjo monosežigalnic za odpadno blato. Gradile naj bi jih občine, vlada pa jih bo sofinancirala z denarjem iz podnebnega sklada. »Občinam bomo prišli naproti in bomo sofinancirali te projekte v višini finančne vrzeli s ciljem, da ta problem končno sistemsko rešimo in bomo tudi na tem področju v Sloveniji samozadostni,« je takrat povedal Vizjak.
