Med pristajanjem je potniško letalo zdrsnilo z vzletno-pristajalne steze na ljubljanskem letališču. Ob tem sta se poškodovala glavno podvozje in eden od letalskih motorjev, ki ga je zajel požar. V tovornem delu letala se je poškodoval tovor, zato je obstajala nevarnost izhajanja nevarne snovi in kontaminacije ljudi in okolice. Ob nesreči je bilo v letalu 146 potnikov in šest članov posadke, skupaj 152 oseb, od katerih je bilo več kot 100 poškodovanih. Kabinsko osebje je po protokolu izvedlo evakuacijo potnikov, v letalu pa je ostalo 10 težje poškodovanih potnikov. Vse navedeno je bil po poročanju STA scenarij sobotne vaje Fraport 2021, ki je potekala na brniškem letališču in pozneje v prostorih UKC Ljubljana. Na vse to so se morale odzvati intervencijske službe, ranjence pa so prevzeli v največji slovenski bolnišnici.
Poveljnik civilne zaščite Fraport Slovenija Milan Dubravac je po poročanju STA pojasnil, da se je zadnja velika letalska nesreča v Sloveniji zgodila leta 1966, po tem pa letalskih nesreč z velikim številom udeležencev na srečo ni bilo. Razloge za to je iskal v visokih državnih in mednarodnih standardih v letalstvu.
Dostop do samega dogodka, kjer je potekala praktična vaja nesreče zrakopova, je bil zaradi epidemije omejen. Kot so pojasnili pri UKC Ljubljana, je vaja pomembna z vidika »zagotavljanja hitrega in učinkovitega ukrepanja ob nesreči zrakoplova in je po oceni organizatorjev nujna za zagotovitev pripravljenosti in usposobljenosti v razmerah razširjene nalezljive bolezni.«
Poudarili so še, da so pristojne reševalne službe na področju zaščite in reševanja ves čas zagotavljale odziv na nesreče, njihovo usposabljanje in preverjanje usposobljenosti pa je bilo omejeno. Šlo je sicer za prvo praktično vajo na področju zaščite in reševanja po marcu 2020, na kateri so preverili usposobljenost intervencijskih služb in zdravstvenega sistema. Kot je po poročanju STA po zaključku vaje pojasnil direktor urada za operativo na upravi za zaščito Leon Behian, sistem deluje dobro, a so še možne izboljšave. Po njegovih navedbah so službe med seboj sodelovale in svojo nalogo opravile v skladu s pričakovanji.
Dispečerski center
V vaji je poleg civilne zaščite, policistov, gasilcev, reševalcev, inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami z ministrstva za obrambo, ministrstva za zdravje in infrastrukturo sodeloval tudi Dispečerski center zdravstva Ljubljana, ki letno sprejme povprečno 350 klicev iz osrednje Slovenije dnevno. Kot so pojasnili, se v primeru izrednega dogodka, kot je bil sobodni, formira regijska koordinacijska skupina zdravstva, pri čemer se redno delo ne sme ustaviti. Ta skupina nudi pomoč v tem primeru Osnovnemu zdravstvu Gorenjske, ki bi zaradi obsega potrebovalo dodatno pomoč iz cele države. Dispečerski center nato stanje spremlja tako s sliko v živo kot z analizo podatkov, da lahko optimalno razporeja reševalna vozila in poškodovane osebe na proste kapacitete celotne države.
Galerija
Poglej vse fotografije (17)
