Pridelovanje industrijske konoplje je zadnja leta postalo globalni trend. Tudi Organizacija združenih narodov (OZN) jo vidi kot enega ključnih naravnih virov prihodnosti, saj je iz te rastline mogoče trajnostno narediti veliko izdelkov. V zadnjem obdobju pa smo priča tudi preboju medicinske uporabe konoplje in njenih derivatov. V Sloveniji je bolnikom že omogočen dostop do zdravil, tudi do vršičkov, a le na zdravniški recept. Dovoljena je tudi raziskovalna dejavnost, ne pa tudi pridelava in predelava.
Pravni status glede konoplje je pri nas sicer precej kaotičen. Zasebna uporaba je dekriminalizirana, posest manjše količine je obravnavana kot prekršek, vendar zakon ne določa količine, zato je vaša usoda v presoji policista, ki vas zasači z džointom in rezervo v žepu. Prodaja proizvodov iz kanabisa je pri nas dovoljena za medicinske namene, prodaja same rastline ali gojenje za medicinske namene pa je prepovedana. Dovoljeno je tudi uživanje in trgovanje s konopljinimi izvlečki, vendar morajo vsebovati manj kot 0,2 odstotka THC. Za primerjavo: kot na tiskovnih konferencah ob večjih zasegih poudarja policija, je v rastlini, ki zraste pod optimalnimi pogoji v improviziranih laboratorijih, vsebnost THC tudi do 40- in večkrat višja od tiste v rastlini, ki zraste pod svobodnim soncem.
Najmanj se omamljajo v občini Kuzma
Uporaba v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) narašča, saj je učinke doslej izkusilo skoraj 21 odstotkov prebivalcev, starih od 15 do 64 let. Podatki NIJZ kažejo tudi, da je uporaba konoplje z višjo vsebnostjo kanabinoida THC v Sloveniji velika. Občine, v katerih je po podatkih NIJZ s travo imela opravka manj kot desetina prebivalstva, so: Kuzma, Rogašovci, Grad, Zavrč, Cankova, Gornji Petrovci, Hodoš, Apače, Kobilje, Šalovci, Ribnica na Pohorju, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Podvelka, Sveti Jurij ob Ščavnici, Kozje, Rače - Fram, Šentrupert, Osilnica, Puconci, Dobrovnik in Sveti Tomaž. Občine, v katerih je konopljo ali derivate preizkusila najmanj četrtina prebivalcev, pa so: Ljubljana, Hoče - Slivnica, Komenda, Vipava, Grosuplje, Šempeter - Vrtojba, Polzela, Kamnik, Jesenice, Idrija, Brezovica, Mengeš, Vrhnika, Maribor, Preddvor, Škofljica in Vodice.
Kakšni so pristopi v tujini in kaj menijo naše stranke
Po svetu je uporaba konoplje v rekreativne namene legalizirana v: Kanadi, Gruziji, Mehiki, Južni Afriki, v Urugvaju za državljane in v osemnajstih državah ZDA ter v glavnem mestu Washingtonu, ki ima poseben pravni status, prav tako je raba legalna na območju avstralske prestolnice Canberre. Dekriminalizirana pa je rekreativna uporaba v: Avstriji, nekaterih državah Avstralije, Belgiji, Belizu, Bermudah, Boliviji, Čilu, Kolumbiji, Kostariki, na Hrvaškem, Češki republiki, Dominiki, Ekvadorju, Estoniji, Izraelu, Italiji, na Jamajki, Luksemburgu, na Malti, Moldaviji, na Nizozemskem, Paragvaju, Peruju, na Portugalskem, Španiji, Švici ter Trinidadu in Tobagu. Na Barbadosu pa se s konopljo lahko rekreirajo le s strani države preverjeni rastafarijanci. Spisek držav, kjer je uporaba dovoljena v medicinske namene, je daljši.
Kaj pa o dekriminalizaciji ali celo legalizaciji konoplje v medicinske ali celo rekreativne namene menijo naše stranke? Bliža se volilno leto 2022, s konopljo in njenimi derivati pa se je, kot rečeno, srečala več kot četrtina odraslih Slovenk in Slovencev, torej lep del potencialnih volivk in volivcev. Od parlamentarnih strank nam svojih stališč niso pojasnili v SDS, Desusu, NSi in SMC (na njihovi spletni strani sicer lahko preberemo, da so kot prvi predlagali popolno legalizacijo konoplje tako v medicinske kot rekreativne namene). Od izvenparlamentarnih strank nam niso odgovorili v Državljanski listi in SLS. Za popolno legalizacijo so v SNS, Levici, Piratski stranki in Državljanski listi Andreja Šiška. V SAB so vprašanje o rekreativni rabi spregledali, v LMŠ in SD pa bi glede tega vprašanja prej odprli javno razpravo.
Jelinčič bi s konopljo rešil kmetijstvo
V SNS poudarjajo, da se za legalizacijo borijo že od leta 2008. »Naši argumenti temeljijo tako na medicinski osnovi kot tudi na oceni pozitivnega gospodarskega gibanja ter ene izmed alternativnih oblik reševanja slovenskega kmetijstva. Zadnje ameriške študije so pokazale, da konoplja v zgodnji fazi raka celo zdravi, definitivno pa konopljina smola lajša bolečine. Konoplja kot rastlina je zelo nezahtevna za pridelavo in je razlika med vložkom in dobičkom velika, v pozitivno smer. Iz konoplje pa se da pridelati marsikaj, ne zgolj opija,« je prepričan Zmago Jelinčič Plemeniti.
V Levici so že dosegli pomemben preboj
V Levici imajo v programu zapisano, da bodo omogočili gojenje in uporabo tako v zdravstvene kot rekreativne namene. V mandatu 2014–2018 so tudi dosegli, da se je konoplja premaknila iz prve v drugo skupino prepovedanih drog, kar je bil pogoj, da se rastlina začne uporabljati v zdravstvu. Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami namreč določa, da se lahko prepovedane droge iz druge skupine proizvajajo, dajejo v promet in imajo v posesti za medicinske, veterinarske, učne in znanstveno-raziskovalne namene, dovoljenje za opravljanje teh dejavnosti pa izda minister za zdravje na podlagi letne ocene potreb.
»Da pravnih zagat ni več, dokazuje tudi dejstvo, da je ministrstvo za zdravje že izdalo dovoljenje biotehniški fakulteti za raziskave pri vzgoji hibridov konoplje, ki bi se lahko uporabljali za medicinske namene. To pomeni, da so pravne podlage za širšo podelitev dovoljenj zagotovljene. Ministrstvo mora sprejeti le podzakonske akte, ki bodo določili kriterije za podeljevanje dovoljenj za pridelavo in predelavo konoplje v medicinske namene,« pravijo v Levici. Zavzemajo pa se tudi za legalizacijo rekreativne rabe: »Kriminalizacija rekreativne uporabe pomeni kriminalizacijo velikega dela prebivalstva, hkrati pa z zahtevo po preganjanju prekomerno obremenjuje represivni aparat.«
Šarec bi »rekreativce« vključil v razpravo
V SAB spominjajo, da so februarja vložili novelo k zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, katere cilj je bila regulacija gojenja, predelava in uporaba konoplje v medicinske namene. »Z našim predlogom bi bolniki, ki to substanco zdaj kupujejo na črnem trgu, to dobili kontrolirano, regularno in po primerljivi ceni. Žal za naša prizadevanja ni bilo dovolj posluha, zato rešitve niso bile uzakonjene,« pravijo.
V LMŠ so prepričani, da je skrajni čas, da se področje uredi na način, ki bo tudi v praksi nedvoumno omogočal gojenje in predelavo konoplje v medicinske namene. »Glede uporabe v rekreativne namene pa menimo, da je pri tej odločitvi najprej potreben širši družbeni konsenz. V obširno razpravo je treba vključiti tako javnost kot stroko, pretehtati argumente za in proti ter družbo na ta korak pripraviti,« poudarjajo.
V SD previdno progresivni
V SD obljubljajo, da bo celovita ureditev statusa, poimenovanj in potrebnih nadzornih postopkov ena od programskih prioritet. »Uporabnost kanabisa je medicinska stroka potrdila že zdavnaj, zato ji politična stališča ne bi smela stati na poti in ji postavljati ovir,« poudarjajo. In še: »Za slovenske bolnike in zdravnike želimo zagotoviti dostopnost medicinskega kanabisa, prav tako končati absurdno slovensko prakso, ki slovenskim proizvajalcem zdravil ne dovoljuje gojenja konoplje v ta namen, smejo pa jo uvažati.«
»Uporaba katerekoli snovi pri posamezniku je njegova oziroma njena osebna odločitev in nimamo pravice posegati vanjo. Prav tako velja, da mora država skrbeti za javno zdravje in preprečevanje škode, ki bi nastala zaradi zlorab drog – do njih prihaja ne glede na prepovedi. Represivna politika zadnjih 20 let ni obrodila sadov v smislu zmanjševanja dostopnosti in zlorab. Zato menimo, da je smiselno odpreti razpravo o drugačni ureditvi, ki bo namesto na represiji in prepovedih temeljila na informiranju in zmanjševanju škode,« pa v SD menijo glede rekreativne rabe.
Pirati v legalizaciji vidijo okno priložnosti
V Piratski stranki pravijo, da imajo že pripravljen zakon, ki ga nameravajo v primeru prestopa praga DZ takoj vložiti v proceduro. »Zakon temelji na popolni legalizaciji in regulaciji, saj lahko le na tak način izkoristimo vse pozitivne učinke in izločimo negativne. Med pozitivne spadajo zmanjševanje rabe med mladostniki zaradi starostne omejitve, zmanjšanje črnega trga, zmanjšanje kroničnega pitja med študenti, razbremenitev sodstva in policije, nova delovna mesta in prihodki v javno blagajno, ki se jih lahko potem investira v programe za zmanjševanje škode od drog,« pojasnjujejo. Z legalizacijo bi se po njihovem razširil tudi nabor dovoljenih sort za gojenje v industrijske namene, kar bi našim konopljarjem dalo pomembno konkurenčno prednost v primerjavi s tujimi. »Če bomo z legalizacijo pohiteli in bomo med prvimi na svetu, bomo še lahko ujeli okno priložnosti, ki je za zdaj še vedno odprto,« so prepričani Pirati.
Šiško: travo ljudem, ne korporacijam
»Naša stališča v zvezi s konopljo so jasna! Trenutno so vsi zakoni za konopljo napisani za interese industrije, korporacij, ne pa za ljudi. Vsa konoplja je medicinska. Danes je ta konoplja legalizirana, kar pomeni, da rakav bolnik dobi sintetične kanabinoide namesto naravnih. To pomeni zakonsko 0,2 odstotka TCH ter morje odstotkov CBD, saj narave ne morejo patentirati. Človeško telo ali žival pa potrebuje spekter kanabinoidov, kislin, ki jih v pravilnem razmerju dobiš le v naravni oziroma doma vzgojeni konoplji, ne pa v laboratoriju. Konoplja ne potrebuje zakonov, konopljo moramo samo naturalizirati. Nikoli in nikdar ne bomo za popis konopljarjev, saj jo vsi potrebujemo za samozdravljenje telesa,« pa poudarja Andrej Šiško iz Zedinjene Slovenije.
